Kaj moramo vedeti o aditivih (3.del)

Sladila

Sladkor in med sta živili s sladilnimi lastnostmi, vendar nista uvrščena med aditive. Sladila kot aditivi dajejo živilu sladek okus. Pravilnik pozna sladila za sladkanje  hrane in namizna sladila. Lahko se jih prodaja tudi neposredno končnemu potrošniku, ne sme pa se jih uporabljati, razen izjemoma, v živilih za dojenčke in majhne otroke. V živilih je lahko prisotno samo eno ali pa več sladil. Sladila so lahko prisotna v živilih z dvema ali več sestavinami (t.i. sestavljena oziroma kombinirana živila), če gre za:

·         živilo brez dodanega sladkorja ali malo-energijsko živilo;

·         živilo za posebne prehranske namene, namenjeno nizkoenergijski prehrani (npr. dietna prehrana), razen hrane za dojenčke in majhne otroke;

·         živila z najdaljšim rokom uporabnosti, pod pogojem, da so ta sladila dovoljena v posamezni sestavini.

Sladila so dovoljena tudi  v živilih, kot so polizdelki – v katerih sicer niso dovoljena – in se uporabljajo izključno kot surovina za proizvodnjo drugih živil. Največji dovoljeni odmerki  sladil v teh živilih morajo biti v skladu z zahtevami pravilnika o aditivih za živila, ki veljajo za sladila. 

Barvila

Barvila obarvajo živilo, na druge njegove lastnosti pa bistveno ne vplivajo. Barvila dodajajo živilom samo zato, ker naravne barve v živilih ne prenesejo tehnološke obdelave. Človek je analiziral barve, ki so v naravi, in jih prilagodil različni tehnološki obdelavi. Večino barvil je človek izoliral iz naravnih materialov, npr. paprika in oranžno rdeča barvila iz paprike (t.i. anato barvila) ter njihovi izvlečki so dobili kemijska (posebna) imena npr. biksin, kapsantin.

Za barvila ne štejejo:

– posušeno ali zgoščeno živilo in arome, ki so dodane živilom zaradi arome ali okusa in hkrati živilo obarvajo (npr. žafran, paprika ipd.) in

– barvila, ki se uporabljajo za barvanje neužitnih delov živil, kot so npr. skorja pri siru, ovoji za klobase.

V pravilniku so našteta dovoljena barvila, natančno pa je tudi opredeljeno, katera barvila je dovoljeno dodajati posameznim živilom. Pravilnik namreč vsebuje seznam živil, za katera je določeno, katera barvila jim lahko dodajajo in v kakšnih količinah. Če je živilo sestavljeno iz dveh živil, npr. jogurt s sadjem, potem so za to kombinirano živilo dovoljena vsa barvila, ki so dovoljena za vsako posamezno sestavino, pa čeprav pri eni sestavini barvila ni dovoljeno dodajati. Za opisano kombinacijo jogurta s sadjem to pomeni, da se jogurt lahko pobarva le z dodanim sadnim pripravkom.