Bolečinam v hrbtu se lahko izognemo

Težave s hrbtenico postajajo vsakodnevna nadloga današnjega časa. Statistično je dokazano, da ima v civiliziranem svetu več kot dve tretjini ljudi najmanj enkrat v življenju težave z nadležnimi bolečinami v hrbtenici.

Vendar pa ta problem ni od včeraj. Izkopanine v Mezopotamiji in Egiptu so pokazale prav take spremembe na hrbtenici, kot jih poznamo danes. V zadnjem stoletju so se težave s hrbtenico zaradi spremenjenega načina življenja, stereotipnih delovnih opravil, ki se ponavljajo daljše obdobje, prisiljene drže telesa, dolgotrajnega sedenja in podobnih razlogov začele množiti. Spremenjena dinamika življenja in vsakodnevne obveznosti doma in na delovnem mestu pa zahtevajo od nas popolno telesno pripravljenost.

Zakaj toliko težav s hrbtenico?

Večina se nas nevede prav grdo in nepravilno drži, predvsem doma in v službi. Ukrivimo hrbet, da bi se izognili udarcem, tako resničnim kot namišljenim. Običajno nam okolje neprestano jemlje pogum za pravilno telesno držo. Kar koli že počnemo, nas sili k nagibanju naprej – delo za pisalno mizo, branje, celo pogovor z nekom, ki sedi na drugi strani mize. Vselej, razen ko spimo, je glava nagnjena naprej in navzdol, s čimer obremenjujemo hrbtenico. Glava je težka približno štiri kilograme, “sklepi” na vratu (stikališča vretenc) pa imajo velikost vrha mezinca, kar ob nepravilnem držanju glave povzroča močan pritisk. Vretenca morajo slediti naravni ukrivljenosti hrbtenice v vratu, lopaticah in spodnjem delu hrbta. Ob nagibanju naprej se ta ukrivljenost pokvari, s tem pa tudi ravnovesje.

Bolečinam v hrbtu se lahko izognemo

Težave s hrbtom ne morejo ostati prikrite, saj je bolečina običajno dovolj močna, da nas hitro opozori. Na srečo pa se jim lahko v večini izognemo ali pa jih ublažimo, če nas že mučijo. Potrebujemo le nekaj dobre volje in truda. Tudi neudobju, bolečinam in številnim poškodbam pri rekreaciji se lahko ob upoštevanju nekaj varnostnih priporočil velikokrat izognemo. Pri gibanju bodite pazljivi in skrbite za varnost hrbtenice, hkrati pa tudi kolen in drugih sklepov, saj boste tako poskrbeli za večjo učinkovitost izbrane telesne dejavnosti.

Drža ni pomembna le za zdravje

Predvsem od naše telesne drže je odvisno, ali bomo pustili na ljudeh vtis samozavestne osebe ali plašnega neodločneža, ki vedno klone pod pritiskom drugih. Že naše babice so imele prav, ko so neprestano ponavljale, da pravilna in lepa telesna drža močno vpliva na to, kakšen vtis bomo naredili na druge. Zakaj nam nihče več ne govori, naj sedimo ravno ali naj hodimo 20 minut po stanovanju s knjigo na glavi?  Zdi se, kot da nas na pravilno telesno držo in njen pomen tu in tam opominjajo le še inštruktorji fitnesa in aerobike, sicer pa smo pozabili, kako pravilna drža še vedno izraža avtoriteto, gracioznost in samozavest.

Drža je pomembna za naše zdravje in tudi videz. Ženska, ki lepo zravnano stopi v sobo, kaže na to, da je zadovoljna s seboj. Povešena in naprej potisnjena ramena, s katerimi bi morda želeli skriti prsi, niso samo neprivlačna in kažejo neodločnost in negotovost, temveč tudi škoduje zdravju – med drugim takšna drža ne dopušča pravilnega dihanja ter slabša prekrvavitev in porablja energijo.

Zakaj torej kljub vsemu še vedno posvečamo lepi drži premalo pozornosti? Dandanes je zelo malo ljudi, ki bi se učili, kako izboljšati telesno držo, preden jih k temu ne prisili bolečina zaradi težav, kot so stisnjena vretenca, morda celo ukleščen živec, trda ramena in vrat ali celo mrtvenje rok in nog.

Avtorica besedila:

Manuela Pendl Žalek,

Center za promocijo zdravja