fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

Gensko spremenjeni organizmi (GSO)…

Še vedno NE obstaja nobena komercialna gensko spremenjena rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost. Zakaj torej GSO?

… v kmetijstvu in prehrani

Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji neumnosti povzročili v zadnjih 50 letih. Kemikalije se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako veliko kemično onesnaženje s sčasoma zmanjša. Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama.  (iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora)

V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini  in Kanadi.  V EU je bilo l. 2007 z  GS koruzo posejanih le 110.000 ha od tega polovica v Španiji. Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno tudi v Sloveniji.

Kaj so geni in kaj je genska tehnologija?

Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh genov imenujemo genom. Genomi preprostejših organizmov vsebujejo  nekaj tisoč različnih genov, človekov genom pa naj bi jih vseboval  nekje med 70.000 in 100.000. Gene sestavljajo različne kombinacije in zaporedja osnovnih gradnikov DNK – nukleotidov.

Enostavno povedano: Človek se od bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in različnega števila kombinacij enakih nukleotidov. Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo živa bitja in tako določajo značilnosti vsakega živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod.

DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline) je torej v osnovi  iz enakih gradnikov. Genska tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega kombiniranja in prenašanja na katerikoli organizem, ne glede na vrsto.

Zato so Američani lahko prenesli podganji gen za rast v DNK solate – dobili so solato, ki hitreje zraste in dobiček se je povečal.

Same tehnike prenosa genov pa še zdaleč niso natančne – z njimi namreč ni možno natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen vgradil in posledice so nepredvidljive.

Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi.

Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?

Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine.

Gensko spremenjen organizem je torej  organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma.

GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni  in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.

Nekaj primerov GSO  rastlin:

največkrat so gensko spremenjene:  soja, koruza, bombaž in oljna repica, krompir in paradižnik.

Vendar Američani zauživajo tudi veliko vrst gensko spremenjene  zelenjave. Gensko spremenjene so tudi jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni… res želite vedeti za vse?

Krompir: Iz bakterije  Bacillus thuringiensis (Bt), ki živi v prsti in proizvaja  insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa,  v osnovno celico krompirja . Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka (!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni potrebno uporabljati insekticidov  proti hrošču, kar je cenovno  ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v celicah gomoljev.  Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da  bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali dva strupa namesto enega.

Koruza: koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar.  Vendar se Američanom bolj splača koruzo gensko spremeniti tako, da – podobno kot pri krompirju – vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup, v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem  in je celotna rastlina  1000x bolj strupena, kot če bi bila škropljena z insekticidom. Z deli koruze pa se seveda hranijo tudi  druge žuželke in poginjajo (npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice, vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci, ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi. Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810 in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko spremenjena rastlina v EU.

Soja in oljna ogrščica: obe sta največkrat genetsko spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko kmet poškropi njivo s  totalnim herbicidom,  tako uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne ogrščice, ki sta odporni.  Na ta način si poenostavi delo,  hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi, ko  veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na druga polja, kjer ni zaželjena.  Zaradi odpornosti na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje in širi kot najbolj trdovraten plevel.  Olje  GS oljne ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je dovoljena.

Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone (da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom, ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat redijo le v znanstvene namene.

GSO in okolje

GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo običajne rastline na velike razdalje.  Širitev gensko spremenjenih Bt – hibridov koruze (v Sloveniji dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS rastline imajo vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih genov v okolje (npr. s cvetnim prahom), pa ima lahko nepredvidljive posledice za ekosistem.  Zadnje raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo. S tem škodijo talnim organizmom in porušijo naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane.

GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih  koristi in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda prihrani pri določenih stroških, pa so semena in škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še vedno NE obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da GSO ne bodo uporabljali. Kajti, več kot potrošniki vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom.

Nadaljevanje:

[intlink id=”gensko-spremenjeni-organizmi” type=”post”]Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov, proti GSO v kmetijstvu in prehrani?[/intlink]

Avtorica besedila:

Tamara Urbanič

Viri in dodatne informacije:

Inštitut za trajnostni razvoj

Zveza potrošnikov Slovenije

knjiga Gensko spremenjena hrana, založba Didakta

revija Biodar št.3/2006

Kmečki glas št.7/2009

manuela

Komentar

  • A se da lahko gor film Življenje uhaja izpod nadzora, ki je zgoraj naveden? Da ko klikneš, se odpre ta filmček?

    Milkica

Prijava na novice

[recaptcha]