fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

4. del (Nevroprehrana in čustva): KEMIJA ČUSTEV

Na portalu za zdravo in aktivno življenje objavljamo MINI VODNIK na temo “Nevroprehrana in pomembnost čustev skozi vsakdanje življenje” mlade raziskovalke Alexandre Blaži. Dva do tri krat na teden bomo objavili en njen prispevek; prejeli smo jih za manjšo knjigo. Tukaj je 4. del vodnika z naslovom: KEMIJA ČUSTEV.

Nevrotransmiter je kemična snov, ki jo proizvaja posamezna živčna celica, da bi jo v teku posebnega postopka izvrgla v prostor, ki jo loči od druge živčne celice.

V medprostoru se nevrotransmiter spoji s točno določenimi sprejemniki na površini druge živčne celice in s tem izzove njen točno določen odziv.

9 najbolj znanih nevrotransmiterjev:

  • Acetilkolin 
  • Dopamin
  • Gluamat            
  • Noradrenalin
  • GABA                
  • Adrenalin
  • Glicin                 
  • Histamin
  • Serotonin

Za štiri osnovna čustva pri ljudeh – to so žalost, sreča, tesnoba in jeza ; so najbolj odgovorni dopamin, serotonin, noradrenalin in GABA.

Pri tvorjenju nevrotransmiterjev sodelujejo encimi. Encimi so spojine, ki omogočajo in pospešujejo določene kemične reakcije.

Encimi so v večini citosolni – nahajajo se v notranjosti živčnih celic, le-ti pa so glavni pri pospešenem tvorjenju nevrotransmiterjev.

Torej prisotnost določenega encima v živčni celici, vpliva na značaj te celice znotraj živčnega ustroja.

Gluamat

Aminokislina gluamat je važen nevrotransmiter v možganih.

Iz notranjosti živčne celice prehaja v medprostor, kjer se spaja z drugo celico.

Tu izzove spremembe na pni druge celice, da postane prepustna za ione natrija in kalcija.

Ti ioni povzročijo spremembo električnega naboja celice in s tem spremembo njene dejavnosti.

GABA

Je aminokislina, ki se tvori iz gluamata.

Je zaviralni nevrotransmiter v možganih, medtem ko v hrbtnem mozgu to vlogo opravlja aminokislina glicin.

Gaba in glicin se vežeta na iste receptorje na živčnih celicah.

Nanje se prav tako vežeta aminokislini taurin in beta alanin, ki povzročata večjo prepustnost živčnih celic za kalij, kar ima za posledico določene dejavnosti možganskih celic.

Banana je na primer hrana, ki je bogata s kalijem.

Tudi nekatera zdravila, ki vplivajo na osrednji živčni sistem, se povežejo posebej na sprejemnike GABE.

To so benzodiazepini, med katere uvrščamo Apaurin in praxiten, dobro poznana predstavnika pomirjeval – zdravil proti tesnobi.

So tako imenovani anksiolitiki, saj odpravljajo anksioznost (tesnobo) in strah.

Tukaj moramo omeniti še spolni hormon progesteron, ki je glavni pokazatelj razpoloženjskih nihanj pri ženskah v času menstrualnega ciklusa.

Acetilkolin

Je nevrotransmiter, ki omogoča sporazumevanje med mišičnimi in živčnimi celicami.

V perifernem živčnem sistemu ima važno vlogo pri gibanju telesa, bitju srca in vzdrževanju krvnega tlaka, ker vpliva na krčenje krvnih žil, omogoča znojenje, gibanje črevesja in redno presnovo z vplivanjem na želodčne žleze.

Prav tako ima pomembno vlogo pri pomnjenju in učenju.

Serotonin

  • nastaja iz aminokisline triptofan
  • histamin iz aminokisline histin
  • dopamin, noradrenalin in adrenalin pa iz aminokisline tirozin

Tvorjenje serotonina omogoča encim triptofan-hidroksilaza, za svoje delovanje pa potrebuje cink.

Zato je hrana, ki je bogata s cinkom, zelo pomembna za nastajanje serotonina.

Dopamin, noradrenalin in serotonin torej dalj časa dražijo živčne celice možganov in tako osebi spremenijo razpoloženje.

Piše: Alexandra Blaži

Viri besedila: Nevroprehrana (mag. sc. Sandi Krstič, dr.med.)

Images by Gerd Altmann from Pixabay,  Steve Buissinne from Pixabay www.compoundchem.si

vitaFIT

Dodaj komentar

Prijava na novice

[recaptcha]