Veliko ljudi sprejema zmanjšanje telesne dejavnosti kot naravni del staranja. Vendar raziskave kažejo na več kot polovično zmanjšanje količine telesne dejavnosti med 30. in 70. letom, kar ni znak staranja, ampak neaktivnega načina življenja.
Redna telesna dejavnost ohranja kosti zdrave in močne, sklepe pa gibljive. Pomaga tudi pri ohranjanju ravnotežja, koordinacije in hitrosti, kar bistveno zmanjšuje nevarnost padcev, ki so lahko za starejše ljudi zelo nevarni in velikokrat usodni. Padci veliko pripomorejo k zmanjšanju gibljivosti ali celo izgubi neodvisnosti. Seveda ima redna telesna dejavnost še druge, vendar enako pomembne koristi:
- ugodno vpliva na presnovo,
- daje več energije,
- pomaga pri sproščanju, izboljša spanec…
Že stari Grki so dejali: »Če na telesno dejavnost tudi med staranjem ne boste pozabili, boste kljub visoki starosti umrli mladi!«
Starejši, vendar pametnejši
Večina starejših ljudi ne živi aktivno predvsem zaradi zmanjšanja telesnih sposobnosti in napačnega mišljenja o tem, koliko dejavnosti je sploh potrebne za ohranjanje dobrega zdravja in počutja. Kadar govorimo o telesni dejavnosti in staranju, si velja zapomniti:
- vsakdo ima koristi,
- vsakdo lahko naredi še malo več,
- še tako malo pomaga.
Aktivno življenje tudi v starosti
Zadnje leto prejšnjega tisočletja je bilo mednarodno leto starejših in s tem razlogom posvečeno prav ljudem v tretjem in celo četrtem življenjskem obdobju. V okviru tega je bilo izvedenih veliko akcij in konferenc, katerih glavna tema je bil zastrašujoč podatek, da bo kmalu po prelomu tisočletja vsak peti prebivalec Evrope starejši od 60 let.
Če se zavedamo dejstva, da se svetovno prebivalstvo dokaj hitro stara, število »podmladka« pa je iz leta v leto manjše, je prav, da že danes mislimo na zdravo, aktivno in učinkovito staranje, saj ne bo prav veliko mladih, ki bodo lahko skrbeli za nas, bodisi neposredno – s svojo fizično prisotnostjo, bodisi posredno – s svojim denarjem.
Prav gotovo mora biti varstvo starejših še dodelano, vendar pa je ena najpomembnejših nalog ozaveščanje ljudi, kaj je staranje, kako se staramo in kako lahko zmanjšamo možnosti bolezni in nemoči v starosti.
Pomen telesne dejavnosti v starosti
Telesna dejavnost je neizpodbitno središče učinkovitega, zdravega in aktivnega staranja. Vendar pa starejši tega sporočila v večini še ne razumejo tako jasno.
Pomanjkanje telesne dejavnosti v življenju odraslih se odraža v slabi telesni pripravljenosti, hitri utrujenosti, šibkosti, slabem telesnem in duševnem zdravju ter počutju v splošnem, večji izpostavljenosti najrazličnejšim boleznim, upadanju samozavesti, povečanju depresivnosti in brezvoljnosti. Pri izbiri telesne dejavnosti morajo predvsem starejši upoštevati svoje zdravstveno stanje, stopnjo telesne pripravljenosti in starost.
Naše telo je naravnano na 120 let
Če bi se rodili okrog leta 1000, bi pri 25 letih dočakali že zavidanja vredno starost. Kar 900 let je trajalo, da se je kakovost življenja tako izboljšala, da se je pričakovana življenjska starost povečala za 20 let. In nato se je ob preskoku v novo stoletje zgodilo kar dvoje izredno
pomembnih stvari. Medicinska tehnologija je k pričakovani življenjski dobi dodala še 30 let, industrijska revolucija pa je naredila življenje enostavnejše. Olajšala je številna fizično zahtevna opravila, ki so bila potrebna za preživetje. To pa je kmalu povzročilo napačno razumevanje in sprejemanje procesa staranja.
Človeško telo prvenstveno služi enemu samemu namenu – gibanju – in to z namenom preživetja. Do leta 1900 je bilo življenje fizično resnično zahtevno. Odvisno je bilo od sposobnosti hitrega in učinkovitega gibanja. In če bi pogledali v kakšen anatomski atlas, bi opazili, da je zelo malo telesnih površin, ki niso v celoti pokrite z mišicami. Z izjemo glave in nekaterih organov v prsih in trebušni votlini smo bili »narejeni« stoodstotno za gibanje. Če bi naše telo tudi tako izkoriščali in okolje ne bi imelo nobenega vpliva na naše zdravje, bi lahko dočakali 120 let.
Torej naj še enkrat opogumimo vse tiste, ki prebirate tele vrstice in se želite udeležiti kakršne koli oblike individualne ali skupinske vadbe, a to idejo hitro opustite, ker ste stari od 40 do 50 let in zato »že prestari za kaj takšnega«. Pravzaprav ste šele na polovici svojega življenja. Dlje časa boste neaktivni, težje se boste priključili vadbi in težje boste spremenili življenjske navade. Vaši obiski pri zdravniku pa bodo še pogostejši in bolj verjetno je, da ste s svojim načinom življenja v resnici že precej daleč zakorakali v drugo polovico življenja.
Manuela Pendl
promotorka zdravja, vodja programov za hujšanje,
osebna svetovalka za prehrano in zdravo življenje
kontakt: center.sayonira@gmail.com
vitaFIT
Nedavni Komentarji