13. del (Nevroprehrana in čustva): VRSTA HRANE/V – Jajce

Na portalu za zdravo in aktivno življenje objavljamo MINI VODNIK na temo “Nevroprehrana in pomembnost čustev skozi vsakdanje življenje” mlade raziskovalke Alexandre Blaži. Dva do tri krat na teden objavljamo en njen prispevek. Tukaj je 13. del vodnika z naslovom:

Jajce

Jajce je sestavljeno iz treh glavnih delov: lupine, jajčnega beljaka in rumenjaka.

Lupina in njene membrane niso užitne, vendar imajo pomembno vlogo pri kakovosti jajc, saj služijo kot fizična ovira pred mikrobiološko kontaminacijo, tudi pred npr. salmonelo. Lupina je anorganskega izvora, saj 95% le-te prestavljajo minerali, večinoma kalcijev karbonat.

Celotno jajce sestavlja okoli 76% vode, zaradi česar jajce nima zelo visoke energijske vrednosti (133 kcal/100 g).

Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50% suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe (65%) in beljakovine (33%).

Jajce vsebuje vse esencialne aminokisline, vezane v beljakovine z visoko biološko vrednostjo (100), kar pomeni, da jih lahko naše telo enostavno uporabi.

Jajce vsebuje tudi minerale, med katerimi prevladujejo fosfor, cink, kalcij in železo ter številne vitamine.

Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter, prispeva pa tudi k presnovi maščob in homocisteina.

Jajca vsebujejo tudi lutein in zeaksantin. Gre za karotenoida, ki sta predmet številnih znanstvenih raziskav, rezultati nekaterih pa nakazujejo na možen zaščitni vpliv pred oksidativnimi poškodbami in oksidacijo lipoproteinov, ter ohranjanjem zdravja vida.

Holin

Holin je naravna snov, ki je v telesu potrebna za normalno delovanje celic.

Sodeluje pri sintezi lipidov in transportu, nekaterih celičnih reakcijah, razvoju nevtralne cevi in mnogih metabolnih procesih.

Pomemben je tudi pri transportu odvečnih trigliceridov iz jeter, zaradi česar lahko pomanjkanje holina privede do zamaščenosti jeter.

Študije nakazujejo tudi na pomembno vlogo holina pri razvoju možganov in centrov spomina za razvijajoči se zarodek in novorojenčka, zato je zadosten vnos še posebej pomemben pri nosečnicah in doječih materah.

NASLEDNJIČ: Med

PIŠE: Alexanda Blaži

Viri besedila:

• Nevroprehrana (mag. sc. Sandi Krstič, dr.med.)

• https://www.prehrana.si/clanek/263-jajcaww.eggnutritioncenter.org/articles/eggyolk/

Viri slik: Oldmermaid, RitaE, Steve Buissinne s Pixabay.