TEŽAVE PRI MATEMATIKI

Kot posledica neprepoznavanja  težav pri matematiki se pojavi pri otrocih demotivacija, iz katere lahko nastane depresija, otroci postanejo napadalni, hiperaktivni ali pa razredni klovni.

Motnje pri matematiki   poimenujemo  diskalkulija, aritmastenija, sekundarna diskalkulija.

Vzroki motenj so lahko:

• organsko nevrološki;
• psihični, čustveni, socialni;
• didaktični.

Motnje se lahko izražajo:

a) v taktilno-kinestetičnem zaznavanju kot:

nezavedanje telesnih mej; neprimerna socialna razdalja; nepoznavanje pojmov levo/desno, zgoraj/spodaj, spredaj/zadaj; krčevita drža pisala, pisanje  čez rob

b) v vestibularnem zaznavanju ( ravnotežje) kot:

težave pri zibanju, plezanju, podobnih gibih, nezadostni sposobnosti presoje; nekontroliranem vedenju; splošni nerodnosti

c)  v vizuo-motorični koordinaciji (oči-udi) kot:

nenatančnost pri delu roke; nespretnost pri nizanju kroglic na vrvico; napačna podaja žogice

d) v zaznavanju lika na ozadju kot:

pomanjkanje sposobnosti za razlikovanje oblik in izbire

e) v prostorskem zaznavanju predmeta kot:

težave pri spoznavanju predmeta, tudi če ga gledamo iz drugega zornega kota

f) v zaznavanju lege v prostoru kot:

nezavedanje leve in desne strani.

Pri matematiki se te motnje izražajo kot:

• otežena orientacija na številski premici
• težave pri urejanju zaporedja števil
• težave pri določanju predhodnika in naslednika
• težave pri prepoznavanju in določanju količine
• težave pri prehodu čez  desetico
• težave pri prepoznavanju števk pri večmestnih številih
• zamenjava podobnih simbolov pri računskih operacijah (x,  +)
• nerazumevanje s strani otroka, da ostane količina snovi enaka tudi, če jo drugače razporedimo
• težave pri razlikovanju pojmov več/manj, večji/manjši, enako/neenako.

Bistvo vsega tega je, da otrok ne dojame pojma samega števila in računskih operacij. O tem, na kakšen način otroku pomagati, pa naslednjič.

Za Vitafit, Suzana Mihec