Waldorfske šole ne vzgajajo specialistov, temveč vsestransko izobražene in usmerjene ljudi, ki bodo v prihodnosti sposobni zdravo preživeti „enostransko specializirano poklicno“ življenje.
Če je waldorfska pedagogika prisotna pri otroku od vrtca naprej, otroku s posnemanjem v predšolski dobi vzgojimo čut za svobodo in neodvisnost, z avtoriteto v osnovni šoli mu vzgojimo občutek življenjske trdnosti, z neavtoritativnim učenjem v tesnem človeškem odnosu z učiteljem v srednji šoli pa mu vzgojimo poglobljeno zanimanje za svet in za življenjske razmere drugih ljudi.
Otroci se v prvih letih učijo predvsem s posnemanjem. Vemo, da otrokom v predšolski dobi ni kaj dosti mar za opomine ter nauke, zato pa toliko bolj za dejanja in dogajanje v njihovi okolici. Vase sprejme vse, kar vidi v okolici in kar se izraža na tak ali drugačen način.
Otroci, ki preveč gledajo televizijo, imajo pogosto težave z vključevanjem v igro. Otroci, ki redkokdaj gledajo televizijo, imajo veliko več domišljije in si znajo na prav otroški način najti nadomestilo. Če otroke spodbujamo k življenju v svetu domišljije, otroci ne bodo postali odtujeni.
Na waldorfskih šolah skušajo urnik oblikovati na način, prijazen otrokom oz. ritmu vdih, izdih. Zjutraj je otrok najbolj razpoložen za miselna dela, zato se šolski dan začne s predmeti, pri katerih je še posebej potrebno jasno mišljenje, razumevanje in predstavljanje. Vsak tak predmet je na urniku v prvih dveh jutranjih urah in to nekaj tednov. Te jutranje ure pouka imenujemo glavni pouk.
Sledijo predmeti, ki jih je potrebno ritmično ponavljati v samostojnih urah: tuji jeziki, evritmija, telovadba, glasba, ročna dela ter slikanje. Po urah, ki torej zahtevajo stalno ponavljanje, pridejo na vrsto umetniška in praktična dela.
vitaFIT
Škoda le, da življenje ni pozneje prav nič waldorfsko. Žal.