Kako pripraviti otroke na izzive šole? 2. del – Življenjske kompetence

Poleg šolske kompetence (znanja) naj bi otroci razvili še življenjske kompetence, da se bodo kasneje dobro počutili kot odrasli.

Le-teh je sedem: samozavest ali samozaupanje, zaupanje v svet, veselje do življenja, radovednost, odprtost, volja in empatija oz. socialna zmožnost.

1. Samozavest ali samozaupanje

Če se mladostnik dobro zaveda samega sebe, se lahko  pri 20. letih poda v svet in bo zaupal v svoje lastne sposobnosti  in se ne bo vedno zanašal na druge. Samospoštovanje izgrajujemo z izzivi. Le-ti morajo biti prilagojeni otrokovim sposobnostim. S tem se nauči tudi, da je lahko poražen in kako sprejeti poraz. Otroku ne pomagamo, če preveč kritiziramo ali razlagamo.

2. Zaupanje v  svet

Če mi sami zaupamo svetu, bomo to lahko naučili tudi našega otroka. S tem bo videl, da je življenje dobro. Če nam to ne bo uspelo in otrok ne bo zaupal svetu, ga bo strah, kar ni dobro.

3. Veselje  do življenja

Kako pomagati otroku, da bo čutil radost? Potreben je določen optimizem. Veseliti se vsakodnevnih stvari, katerih se zavemo šele, ko zbolimo ali se ne počutimo dobro.

4. Radovednost

Zgodbe o naravi prebudijo radovednost. Vidiš fenomen, se čudiš, kako, zakaj, kako je to mogoče? Nasprotje je dolgočasje, nič ni, kar bi bilo lepega. To pogosto srečamo pri mladostnikih.  Odgovori, ki ne dopuščajo možnosti, uničujejo radovednost.

Primer pri fiziki: Kaj je toplota?

• Razlaga 1: Nihče ne ve. To je zanimivo. Obstaja dekle, ki mi je všeč. Ko jo vidim, čutim toploto po obrazu, na ušesih. 
• Razlaga 2: Toplota, to so molekule – radovednost izgine.

5. Odprtost

Nasprotje odprtosti so predsodki. Da že prej veste, kaj boste mislili, preden ste sploh kaj spoznali. Da o vsaki situaciji ustvarite sodbo, preden sploh kaj razmislite.  Dovolite otroku, da sam razmisli, brez vaših pripomb, opazk.

6. Volja oz. sposobnost, da vztrajaš, četudi je neprijetno

Volja je zmožnost narediti nekaj, kar ti ni všeč. Ni želja, ampak tisto, kar ti resno storiš.  To je sposobnost, da se ne vdaš. Sposobnost, da vztrajaš v delu, ki je dolgočasno, da delaš stvari, ki niso smešne. Vsak starš želi, da njegov otrok ne bi nikoli obupal.

7. Empatija oz. socialna zmožnost. Empatija pomeni, da opaziš potrebe drugih, da daš en svoj lasten impulz  družbi. Če opazujete dojenčka, lahko opazite:

• samozavest, ki je večja od vsega, saj misli, da je edini na svetu, on je svet;
• zaupanje – nima razloga, da dvomi, do sedaj ga ni še nihče prizadel;
• veselje do življenja –  celo telo je polno veselja do življenja;
• radovednost – nič ni dolgočasno zanj;
• odprtost – vsakič  hoče spoznati nekaj;
• volja – nikoli kasneje nima otrok več toliko volje, kot je ima sedaj, težko dela vsako minuto, nikoli ne odneha;
• socialna kompetenca – edino področje, ki se ga mora še naučiti.

Če uspemo, da bodo otroci usvojili teh  sedem  pozitivnih lastnosti, bodo uspeli v življenju. Te lastnosti bi naj imele višjo stopnjo prioritete, kot vsi drugi predmeti, s katerimi se ukvarjamo.

Otrok, ki ima vse te sposobnosti, se bo sposoben spoprijeti s kakršnokoli življenjsko krizo, s šolo.

V nobenem učnem načrtu ni to napisano. Vsak učni načrt  zahteva od otroka, da samo ponavlja, kar je nekdo pred njim dejal. Pedagogika ni, da v otroka cel čas nekaj trpamo, ampak da enostavno to, kar je tukaj, negujemo.

KAJ NAREDITI, DA BI TO OHRANILI?