NEKAJ KLJUČNIH POJMOV ZA RAZLIKOVANJE POSAMEZNIH VRST ŽIVIL
– zamrznjeno živilo se obravnava enako kot isto živilo pri sobni temperaturi;
– nepredelano živilo je tisto, ki ni obdelano z nobenim postopkom, ki bi povzročil bistvene spremembe prvotnega stanja. Lahko pa je razdeljeno, ločeno, razrezano, izkoščičeno, sesekljano, izkoženo, obrezano, olupljeno, zmleto, narezano, očiščeno, pripravljeno, globoko zamrznjeno ali zamrznjeno, stepeno ali oluščeno, vnaprej pakirano ali pa ni vnaprej pakirano;
– gotovo živilo je tisto, ki ga lahko uporabimo takoj (sem sodijo tudi sušena ali zgoščena živila) in je pripravljeno po navodilih za uporabo;
– maloenergijsko živilo je tisto, ki ima najmanj za 30% zmanjšano energijsko vrednost od običajnega istovrstnega živila;
– živila za posebne prehranske namene so tista, ki se zaradi specifične sestave ali načina predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil ter so zaradi posebnih prehranskih lastnosti namenjena prehrani ljudi z motnjami v prebavi ali presnovi, osebam, katerih fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z živili, ki vsebujejo določene snovi, ter dojenčkom in majhnim otrokom.
KATERE SNOVI NE SODIJO MED ADITIVE?
Za aditive se ne štejejo:
– snovi, ki se uporabljajo za pripravo pitne vode;
– izdelki, ki vsebujejo pektin. Pridobimo ga iz posušenih jabolčnih tropin oziroma lupin citrusov ali iz mešanice obeh tako, da jih obdelamo z razredčeno kislino, potem pa sledi delna nevtralizacija z natrijevimi ali kalijevimi solmi (tekoči pektin);
– baze za žvečilni gumi;
– bel ali rumen dekstrin, pražen ali dekstriniran škrob, škrob, spremenjen s kislinsko ali alkalno obdelavo, beljen škrob, fizikalno spremenjen škrob ter škrob, obdelan z amilolitičnimi encimi;
– amonijev klorid;
– krvna plazma, jedilna želatina, beljakovinski hidrolizati in njihove soli, mlečne beljakovine in gluten;
– aminokisline in njihove soli, ki nimajo vloge aditiva, razen glutaminske kisline, glicina, cisteina ter cistina in njunih soli;
– kazein in kazeinati;
– inulin.
OZNAČEVANJE SESTAVIN NA EMBALAŽI ŽIVILA
Sestavina živila
Sestavina je vsaka snov, tudi aditivi, ki je bila uporabljena pri izdelavi ali pripravi živila in je še vedno prisotna v njem, čeprav v spremenjeni obliki.
Seznam sestavin živila
Seznam sestavin je bistven element pri označbi živila. Vsebovati mora vse sestavine, torej tudi aditive, po padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso, ki je bila zabeležena v času, ko so jih uporabili pri izdelavi živila. Pred tem seznamom mora biti obvezno navedena beseda „SESTAVINE«.
KAKO JE TREBA NA EMBALAŽI OZNAČEVATI ADIITIVE ZA ŽIVILA?
Aditiv za živilo mora vsebovati kategorijo in specifično ime ali E številko. „SLADILO SORBITOL“ ali „SLADILO E 420“
E številka je oznaka za aditiv, povezana z njegovo t.i. čistostjo oziroma kemično sestavo. To je v svetovnem merilu zelo natančno opredeljeno v zahtevah Komisije “CODEX ALIMENTARIUS« pri mednarodni organizaciji FAO/WHO. Njena osnovna naloga je, da v okviru mednarodne trgovine z živili skrbi za zaščito zdravja ljudi – potrošnika.
Večina držav zahteva od proizvajalcev, da na embalaži natančno označijo aditive kot sestavine živila, v nekaterih državah, predvsem v ZDA, pa morajo celo restavracije zagotoviti, da so sestavine v jedeh – tudi aditivi – javno objavljene.
DODATNO OZNAČEVANJE SLADIL NA EMBALAŽI ŽIVILA
Živilo, ki vsebuje eno ali več dovoljenih sladil, mora obvezno imeti oznako “S SLADILOM«. Oznaka mora biti navedena v imenu živila.
Živilo, ki vsebuje sladkor in sladilo, mora imeti oznako „Z DODANIM SLADKORJEM(I) IN SLADILOM(I)“.
Na živilu, ki vsebuje sladilo aspartam, mora biti dodatno označeno, da »VSEBUJE FENILALANIN«.
Živilo, ki vsebuje več kot 10 odstotkov dodanih poliolov, mora biti označeno z opozorilom “PREKOMERNO UŽIVANJE IMA LAHKO ODVAJALNI UČINEK«.
Pozorno preberite seznam sestavin živila na embalaži.
vitaFIT
Nedavni Komentarji