Dr. Matjaž Mulej o družbeni odgovornosti danes. (Intervju v časniku DELO).

Družbeno odgovorno je biti soodvisen, neodvisno naj bo sodstvo

Zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij, član treh mednarodnih akademij znanosti in umetnosti. Žal so bila takoj, ko se je Slovenija osamosvojila, ukinjena skoraj vsa delovna mesta za podporo in sodelovanje pri izumljanju in inoviranju, odmrla so tudi društva inovatorjev, pravi ddr. Matjaž Mulej. Kdor redno skrbi za telesno vzdržljivost in umsko aktivnost, ne potrebuje dopustniškega lenarjenja, pravi dvojni doktor ekonomije in menedžmenta, ki je svoja številna dela s področij inovativnosti in družbene odgovornosti objavljal in o tem predaval na vseh petih celinah. Pravkar so pred izidom v Veliki Britaniji in pri nas štiri monografije, ki jih, kot vedno, izdaja kot soavtor, ker meni, da je en sam avtor težko dovolj celovit, kot sourednik pa pripravlja še dve; vse pa govorijo o družbeni odgovornosti – danes v svetu najbolj nujni netehnološki inovaciji.  

Kaj naj razumemo z izrazom netehnološke inovacije?

To so inovacije, predvsem s področja upravljanja, ki aktivirajo vztrajne talente, ne pa, da jih zatirajo, kar žal počnejo ukazovalni, »nezmotljivi« šefi. Zaradi takšnih in njim podobnih vodij v vladah in državnih organih samostojne Slovenije je danes slovensko gospodarstvo razprodano pod ceno.
Ddr. Matjaž Mulej

Misel, da se starost ne meri s številom let, ampak s stopnjo lenobe, ima vsak dan pred očmi, saj si jo je nalepil kar na steno službenega kabineta, kamor se kljub devetinsedemdesetim letom še vedno pripelje s kolesom. Dvojni doktor ekonomije in menedžmenta ter zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij (od 2001) deluje zlasti na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in v Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti IRDO. Kot avtor dialektične teorije sistemov in teorije inovativnega poslovanja (za tranzicijske razmere) je objavljal v skoraj 50 deželah in služboval v šestih.
Za dosežke s področja inoviranja je prejel vsa možna priznanja že od časa Jugoslavije naprej.
Kot športnik je bil dvakrat prvak SFRJ v tenisu (mladinski pari nad 45) in med prvih 20 v Evropi (nad 60).

Ste nosilec številnih priznanj s področja inovacij, ste tudi izumitelj?

Izumov, tudi svetovno pomembnih, je veliko več kot inovacij; te so namreč le tisti izumi, ki so v praksi koristno uporabljeni. Številni, tudi odlični raziskovalci v inštitutih obvladujejo izumljanje, na pa tudi inoviranja. Zgledi za inovacije, ki niso ostale neuporabljen izum, so računalniška aplikacija govoreči Tom, hibridni avto, kemični svinčnik, demokracija, volilna pravica za oba spola, vesoljska plovila, ne pa denimo prenosni računalnik na navadne baterijske vložke, zdravljenje s puščanjem krvi itd. Menda nastane inovacija iz le ene od tri tisoč idej. Netehnološke inovacije povečajo ta izkupiček.Sam nisem tehnični inovator, niti glede izdelkov niti glede postopkov, sem pa glede metod in upravljanja ustvarjalnega interdisciplinarnega sodelovanja. O inovativnem poslovanju govorim pet desetletij.

Upravljavske inovacije v smeri »vsi mislimo, vsi delamo« namesto »eni mislijo, drugi delajo« lahko aktivirajo mnogo skritih sposobnosti, napravijo, da izumitelji in inovatorji niso več samo čudaška manjšina. Žal so bila takoj, ko se je Slovenija osamosvojila, ukinjena skoraj vsa delovna mesta za podporo in sodelovanje pri izumljanju in inoviranju, odmrla so tudi društva inovatorjev.
Družbena odgovornost žal še ni postala nova prevladujoča rutina. Neoliberalna ekonomija daje korist enemu odstotku, omogoča šest dolarjev na dan samo 15 odstotkom človeštva, torej 85 odstotkov nima kupne moči za potrebe neoliberalnega kapitala, pravi ddr. Matjaž Mulej. Foto Mariborinfo

Kaj je teorija inovativnega poslovanja (za tranzicijske razmere)?

Obdobje, po nemarnem imenovano socializem ali komunizem namesto zgodnja in pospešena industrializacija, je bilo tranzicija od predindustrijskega (običajnega v Kraljevini Jugoslaviji in prvih desetletjih FLRJ) v sodobno gospodarstvo, od ničeve do osrednje vloge inovacij. Inovativni zahod je bilo in je še treba loviti podobno kot v športu začetnik lovi svetovno elito. Zato je treba inoviranje, podjetnost in podjetništvo močno podpirati in pospeševati. Sprostitev podjetništva je zelo povečala število podjetij, a veliko večino vodijo bolj po intuiciji kot z razumevanjem, kako pritegniti sodelavce v organiziran invencijsko-inovacijski proces. Zadovoljstvo s skromnimi dosežki in rutino je povzročilo propad in sedanjo razprodajo Slovenije.Nobena vlada doslej ni podprla pobud za množično inoviranje. Strokovna, dejansko medstrokovna priprava, politika, strategija, taktika, operativa, preverjanje, izpopolnjevanje so osnovne faze tega procesa, vsaka ima postopke, ki se dajo in morajo inovirati s takimi metodami. O milijonskih prihrankih so poročali od tam, kjer so z okvirno zapisanimi postopki dali vsem prostor za ustvarjalno skupno razmišljanje.  

Ste tudi avtor dialektične teorije sistemov (DTS). Kaj to pomeni?

Na kratko rečeno, to je veda o trudu za celovitost pri delu, ki zahteva interdisciplinarnost. Pri sodobni ozki specializaciji to sprejemajo tisti, ki so pripravljeni sprejeti soodvisnost, ki se zavedajo, da nihče ne zna dovolj, da ne bi potreboval in ponudil sodelovanja. Družbena odgovornost res nekaj stane, toda neodgovornost še veliko več. Zaradi necelovitih »inovacij« danes samo osem odstotkov človeštva diha zdrav zrak. Razni »neodvisni« si domišljajo, da so samozadostni in nedotakljivi, medtem ko se »odvisni« počutijo brez vpliva; toda neodvisnost in odvisnost sta pomembni v pravu, v ekonomiji in naravi pa sta nemogoči zaradi specializacije. Klasična beseda za soodvisnost je dialektika. DTS to soodvisnost podpira z metodami, ki specializaciji dodajo sposobnost in voljo sodelovati prek njenih meja. Primer: če mož in žena stalno enako mislita, vsaj eden ne razmišlja nič. Novinar je poročal z nedavne seje vlade RS: vsak minister je govoril z vidika svojega resorja, novinar pa ni imel kaj povedati o medsebojnem poslušanju in sinergijskem slišanju. A brez sinergije natrij in klor ostaneta dva huda strupa, ne pa natrijev klorid oziroma jedilna sol.  

Katera vrsta inovativnosti je najbolj družbeno cenjena v EU; je ta tip inovativnosti tudi najbolj dobičkonosen?

Navidezno je najbolj cenjena korenita inovacija znotraj specializacije, ta hip sta to električni avto in zdravilo zoper covid-19, toda brez interdisciplinarnega sodelovanja ni uspeha. Dobičkonosnost pa ni odvisna od izuma, ampak od primernih odločitev možnih uporabnikov.

Vendar ima podjetje iz Japonske (države starih ljudi in meritokracije), kot je Toyota, kar 70 izumov letno na zaposlenega, Slovenija pa menda le enega. Od kod njim ta zmožnost inoviranja?

Kot rečeno, izumljanje je le ena faza inoviranja. Japonsko je vojni poraz izučil, da vsakdo lahko kaj pripomore k skupni stvari, a da nihče brez sodelovanja ni dovolj pameten. Nas pa so zmaga in pozneje do mednarodnih konkurentov zaprto gospodarstvo, pretirana solidarnost ter izjemno darežljiva narava razvadili. Zadovoljstvo s skromnimi dosežki in rutino je povzročilo propad in sedanjo razprodajo Slovenije.Nobena vlada doslej ni podprla pobud za množično inoviranje. Prevladujoča kultura ni mogla postati inovativna, kot je na Japonskem in v Izraelu. Prevedena knjiga o Izraelu kot start-up družbi žal ni odmevala dovolj.  

Ukvarjate se tudi z družbeno odgovornostjo.

Družbena odgovornost žal še ni postala nova prevladujoča rutina. Neoliberalna ekonomija daje korist enemu odstotku, omogoča šest dolarjev na dan samo 15 odstotkom človeštva, torej 85 odstotkov nima kupne moči za potrebe neoliberalnega kapitala. Manj kot 750 podjetij/oseb izmed 30 milijonov, ki so jih Švicarji proučili z vidika povezanosti, obvladuje štiri petine svetovnega poslovanja. To je monopol, samo čisto majhni si še konkurirajo med seboj. Misel, da se starost ne meri s številom let, ampak s stopnjo lenobe, ima vsak dan pred očmi. Kot športnik je bil dvakrat prvak SFRJ v tenisu (mladinski pari nad 45) in med prvih 20 v Evropi (nad 60). Foto Mariborinfo

Primer Amazona, ki je uspešno podjetje z inventivnim poslovnim modelom, hkrati pa zelo zatiralsko do svojih zaposlenih, kaže, da je inovativnost lahko tudi družbeno »neodgovorna«.

Družbena odgovornost ima tri bistvene podlage: odgovornost za vplive na družbo, soodvisnost, ki omogoča tretjo, to je celovitost, ta pa odgovornost. Za njo se je človeštvo opredelilo na skrajno globalni ravni s standardom ISO 26000 in dokumenti OZN, ko je iskalo pot iz krize leta 2008, da se reši tretje svetovne vojne, v katero ga sili neoliberalizem, ki z monopoli uničuje svobodni trg in demokracijo. Inovacije so lahko začasno in ozkemu krogu ljudi koristne in celovitost je lahko navidezna. Premog, nafta in jeklo za ladje so rešili gozdove, hkrati pa uničili zdravo naravno okolje. Sam od Amazona še nisem kupil ničesar. Odjemalci dosežemo družbeno odgovornost ponudnikov, ko izbiramo med ponudniki po svojih merilih, kaj je prav in kaj je narobe (če dovolj vemo).  

Nekje hvalite nekdanji samoupravni sistem kot najbolj idealnega, le da je temeljil na utvari dobrih človeških lastnosti, ki jih ljudje kot družbena bitja očitno nimamo.

Nisem hvalil sistema, v katerem je državna birokracija z ukazovalnimi šefi zamisel onemogočila, ampak teoretični model, medtem ko sem prakso grajal. Knjiga o tem je izšla leta 1980, a so jo skrili. Pred slovensko izdajo smo izvedli dvajset mednarodnih poletnih šol, izšla je (prevedena) na Kitajskem, za študente pa tudi v Mehiki in ZDA.  

Zdi se, da so tudi vaša razmišljanja o inoviranju in družbeni odgovornosti v marsičem precej idealistična.

Naj bodo. Brez sanj novost ne nastane. Lani smo izdali prvo knjigo o družbeno odgovorni družbi (ne le podjetju), trije natisi so pošli v enem letu. Pol ure lenobe na dan si lahko dovolimo, več pa ne, saj je škodljiva za zdravje človeka, ki je najbolj ustvarjalno bitje na Zemlji. Zdaj ugotavljamo, ko delamo nadaljevanje, da obstaja več listin OZN in drugih aktov, ki so podlage za prakso takšne družbeno odgovorne družbe. Alternativa je le tretja svetovna vojna. S proizvodnjo orožja so že pod Hitlerjem reševali brezposelnost – brez odgovornosti za vplive na družbo, etike soodvisnosti in celovitosti. Zdaj dnevno prodajo orožja za več kot pet milijard dolarjev, daleč največ ZDA in druge stalne članice varnostnega sveta. Mnogo držav ima atomsko orožje. Veliko je, kot tedaj, tudi ozko nacionalističnih vlad … Odgovornost je cenejša od propada ali iskanja novih partnerjev, stavk, zdravljenja uničene narave, preventiva je cenejša od vzdrževanja bolnišnic. Družbena odgovornost res nekaj stane, toda neodgovornost še veliko več. Zaradi necelovitih »inovacij« danes samo osem odstotkov človeštva diha čist zrak.

So v našem okolju družbeno odgovorna podjetja ali ustanove?

To so tiste organizacije, ki imajo za lastnike, šefe in delavce normalne plače; ki poslujejo brez zlorabe poslovnih partnerjev in narave; ki prakticirajo pristojnost, preglednost, etičnost, spoštovanje do deležnikov, vladavine prava (a ne monopolističnega), mednarodnih norm (a ne monopolističnih) in človekovih pravic iz ISO 26000. Imena najdete med nagrajenci nagrade horus in podobnih priznanj.
Kateri je najpogostejši nasvet, ki ste ga dajali podjetjem glede inoviranja?

Upoštevajo naj soodvisnost različnih strokovnjakov, ki se poslušajo in slišijo, ker se razlikujejo. Strokovnjaki so vsi. Ne znamo več, ampak znamo drugo.

OBJAVLJENO V DELU