fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

10. del (Nevroprehrana in čustva): VRSTE HRANE/II

Na portalu za zdravo in aktivno življenje objavljamo MINI VODNIK na temo “Nevroprehrana in pomembnost čustev skozi vsakdanje življenje” mlade raziskovalke Alexandre Blaži. Dva do tri krat na teden objavljamo en njen prispevek. Tukaj je 10. del vodnika z naslovom:

VRSTE HRANE / II

Kot smo poudarili v 9. delu, ni toliko pomemben izvor hrane, temveč njen učinek na posamezna čustva. Obravnavali smo prvo skupino, v katero spadajo živila, ki sproščajo dopamin, ter drugo skupino, v katero spadajo živila, ki sproščajo serotonin.

Danes obravnavamo tretjo skupino (noradrenalin) in četrto skupino (gaba).

Tretja skupina: NORADRENALIN

Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice. Spada med kateholamine, enako kot adrenalin. Poleg serotonina je to eden najpomembnejših »hormonov za srečo«.

Noradrenalin poživlja možgane, predvsem pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo. Prav tako učinkuje kot antidepresiv.

Novejše raziskave so pokazale, da v stresnih situacijah noradrenalin izboljšuje miselno zbranost ter poskrbi poleg tega celo za optimizem in evforijo. Stres nas lahko tako v določenih trenutkih tudi osrečuje in nam daje krila.

Tej snovi se lahko tudi zahvalimo, da se še posebno intenzivno spominjamo veselih dogodkov ali močnih čustev.

Sprošča se zlasti v stresnih razmerah, zato spada med tako imenovane stresne hormone. Telo pripravi na »boj ali beg«, poveča se mišična pripravljenost.

Pri tvorbi noradrenalina so pomembni aminokislina fenilalanin, vitamin C, magnezij in mangan. Fenilalanin je predstopnja noradrenalina in je v koruzi, korenju, rdeči pesi, paradižnikih, špinači in jabolkih.

Na splošno pa se noradrenalin nahaja v mesu in ribah!Meso delimo na rdeče in belo. Rdeče meso (govedina, divjačina) ima močnejši adrenalinski učinek, tako da, kadar pretiravamo z njim, lahko spodbudi agresivno obnašanje ali bes!

Boljši izvor je belo meso (piščanec, puran, teletina ali jagnjetina), ker vsebuje več beljakovin, vstopnih sestavin za tvorjenje serotonina. Ribe so prav gotovo v samem vrhu po zmogljivosti za odklanjanje brezvolje!

Vsebujejo tudi maščobe omega 3, ki so zelo pomembne za naše možgane, saj je glavna sestavina naših možganov je namreč maščoba. Toda, ker naše telo ni zmožno samo pridelati zadostne količine zdravih maščob, moramo poskrbeti, da le-te vnesemo v telo s pomočjo prehrane. 

Omega 3 se nahaja v:

  • Chia semena
  • Morske alge
  • Ribe (losos,tuna,sardela,skuša)
  • Orehi
  • Lanena semena

Četrta skupina: GABA

Menda vas takrat, ko vas popade silna jeza, ohladi kaj hladnega in morda celo malo kiselkastega. Zato si privoščite kisle kumarice, mleko in ostali mlečni izdelki ( jogurt, kefir, sir in sirni namazi).

Najbolje na jezo vplivajo živila s čim več beljakovinami (sveže kravje mleko, sojino mleko, tofu).

Srečna kombinacija za proizvajanje GABE in serotonina izhaja že iz časa naših prednikov in se je obdržala vse do danes: pršut in sir (kot predjed).

Ko jemo to kombinacijo živil, postanemo bolj dejavni in lažje nadaljujemo dan.

Če poleg tega še spijemo kozarec črnega vina, ki ščiti krvne žile in jih dela pretočne, da možgani dobijo več kisika, je popoln zdrav obrok zaokrožen!

NASLEDNJIČ: Voda

PIŠE: Alexandra Blaži

Viri besedila:

Nevroprehrana (mag. sc. Sandi Krstič, dr.med.)

https://vizita.si/zdravozivljenje/8-nacinov-da-v-mozganih-povecate-dopamin.html, https://www.brstpsihologija.si/hrana-za-mozgane/

Viri slik:

Sasin Tipchai, Shutterbug75, PublicDomainPictures, zuzyusa, Jill Wellington, Photo Mix in Дарья Яковлева s Pixabay.


vitaFIT

Dodaj komentar

Prijava na novice

[recaptcha]