Začetki organiziranega radioamaterstva
V Mariboru so zanesenjaki leta 1924 prvi v Sloveniji in med prvimi v takratni Jugoslaviji pričeli s formalno organizacijo radioamaterstva. Namen radioamaterstva je bila promocija poslušanja takratnih maloštevilnih radijskih postaj in s pomočjo tega promocija tehničnih ved kot pripomočka za razumevanje radijske komunikacije in samogradnje potrebnih naprav in pripomočkov. Iz zgodovinskih zapisov razberemo, da sta okoli leta 1924 v Mariboru obstajala vsaj dva časopisna dnevnika, ki sta omenjala radio in radioamaterje, Marburger Zeitung (v nemščini) in Tabor (v slovenščini). V obeh je bilo objavljeno vabilo za prvi sestanek zainteresiranih, ki je bil napovedan za 17. april 1924 ob 20. uri v Narodnem domu.
Prenos informacij na daljavo s pomočjo radijskih signalov je bil med profesionalnimi uporabniki že nekaj časa znan, v začetku dvajsetih let prejšnjega tisočletja so se v Evropi gradili prvi radijski oddajniki za prenos glasbe in govora. Radio in radijske komunikacije so bile za večino državljanov velika neznanka. Uredniki glasila Tabor so razpoznali pomen nove tehnologije (radio) in v letih 1924 ter 1925 je imel časopis celo posebno rubriko z naslovom Radio, za splošno razumevanje pa je bil 27. aprila 1924 na strani 8, objavljen poljuden članek z naslovom RADIOTELEGRAF ALI TELEFON.
Zanesenjaki (radioamaterji) različnih izobrazb so v minulih 100 letih v Mariboru in na ozemlju Slovenije s promocijo radija, radijskih komunikacij, samogradenj, izobraževanja in usposabljanja predvsem med mladimi skrbeli za popularizacijo naravoslovnega in tehničnega znanja med državljani. Marsikdo je zaradi tega tudi izbral inženirstvo kot svojo profesionalno kariero, radioamaterji pa so zaradi svojega znanja, opreme in izkušenj v minulih 70 letih velikokrat priskočili na pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Radioklub Maribor
V letošnjem letu Radioklub Maribor slavi stoletnico obstoja. V tem času je klub prešel nekako tri različna obdobja. Prvo od leta 1924 pa do 1941, je bilo obdobje osvajanja sprejemanja programa obstoječih radijski postaj. Z velikim poudarkom na osvajanju radijske tehnike, nabavi in izdelavi sprejemnikov in predvsem ošteviljčenjem poslušalstva. Šele s številčnostjo radijskih naročnikov je postalo smiselno postavljanje radijskih postaj. V tem času so se na ozemlju Slovenije tudi že pojavljale na pol ilegalne radioamaterske sprejemno oddajne postaje.
V prvih letih 20. stoletja je bil radio velika novost. Ljudje so se neznansko zanimali za to tehniko. Mnogi so bili željni tovrstnega znanja in so se začeli zbirati v interesne krožke ter klube, kjer so se seznanjali na tečajih in delavnicah s skrivnostmi radija. Skromni začetki so bili že pred 1. svetovno vojno, predvsem v ZDA. Tam se je ustanovila prva zveza radioamaterjev že leta 1914. Vojna je delovanje sicer zavrla, a se je potem radioamaterstvo v svetu zelo razmahnilo. Tudi na našem področju se je začela tovrstna dejavnost naglo razvijati. Želje po znanju so napeljale na idejo, da se ustanovi radioklub tudi v Mariboru.
Tako se je po oglasu v časopisu Narodni dnevnik in Marburger Zeitung zbrala skupina navdušencev in 17. aprila 1924 v klubski sobi Narodnega doma ustanovila Radioklub Maribor. Komaj 20 dni za prvim, ki je bil ustanovljen v Zagrebu. Prvi predsednik je postal inž. Dušan Tomšič. Velik ljubitelj radia, bivši telegrafist na vojni ladji, ravnatelj Mestne plinarne in ustanovitelj Mestnega in primestnega prometa v Mariboru. Radioklub je dobil lep prostor v hotelu Zamorc. Tam je redno prirejal radijske koncerte, predavanja in tečaje za izdelavo radijskih sprejemnikov, detektorjev in opreme. Po njegovi smrti je prevzel vodenje kluba inž. Dušan Sernec. Gospodarstvenik, organizator, politik, radijski navdušenec in predvsem pa zavedni Slovenec. Imel je pomembne funkcije v Dravski banovini, bil je kratek čas celo ban, med vojno delegat finančnega odbora na 2. zasedanju AVNOJ-a. Po vojni se je upokojil in umrl v Ljubljani. Kot vplivni Mariborčan je bil glavni pobudnik izgradnje mariborskega radija. Objekti radio Maribora so se po več letih priprav začeli graditi leta 1939. v letu 1940 so bile stavbe oddajnika, studio in temelji za sidra ter 110 m stolp že nared, a ker je bila Nemčija v vojni, je Telefunken z opremo zamujal. Ni za zanemariti, da so pri vseh radiodifuznih postajah v kraljevini Jugoslaviji bili glavni pobudniki in vodilni ravno radioamaterji. V Beogradu en prvih radioamaterjev Mladen Torbarina 7XX, v Zagrebu Stjepan Liberman 7DD, v Ljubljani inž. Mario Osana in v Mariboru inž. Dušan Sernec. Radio Maribor je že 11.maja 1945 pričel z rednim programom.
vitaFIT
Dodaj komentar