fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

Zavarujmo se pred klopi

Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe.

V Sloveniji je razširjen klop vrste »Ixodes ricinus«. Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv (ličink), nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival.

Vsak klop ni okužen
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad povečata dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi je od februarja pa vse do novembra.

Kako se okužimo
Ko pride na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se pritrdi na kožo tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in/ali »borelio burgdorferi«, vbrizga med sesanjem s slino tudi povzročitelja v kožo gostitelja.
Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj (asimptomatsko).
Le osebe, ki so že bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. To so osebe, ki so bolezen prebolele ali pa je potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.

Preprečevanje vboda in odstranitev klopa
Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo:

  • z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, ruta);
  • oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo;
  • kožo namažemo z repelentom, katerega vonj odganja klope;
  • po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo;
  • oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo.

Kako odstranimo klopa, ki je že pritrjen na kožo:

  • na klopa za nekaj minut nanesemo plast kreme ali olja, saj bo njegov prijem pod neprepustno plastjo popustil;
  • s pinceto ga previdno odstranimo.

Klopa ne odstranjujemo na silo, ker bomo pri tem odtrgali samo zadnji del, klopova glava z rilcem pa bo ostala v koži, kar povzroči gnojenje. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe.

Avtorica besedila:

Teodora Petraš, dr.med., spec.

Več informacij tudi na: www.zzv-ms.si/si/

manuela

Prijava na novice

[recaptcha]