Intervju s predsednikom uprave Auvesta Edelmetalle Ag: Dr. Franz Hölzl

Neto dohodek je provizija, ki nam jo država nameni za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost.
Razočaranje je, ko znesek na računu ostaja enak, vendar ne zadošča več za nakup želenega.
Menim, da v tem pogledu nadzor ne more biti dovolj strog.

Dr. Franz Hölzl
Predsednik uprave družbe Auvesta Edelmetalle AG

Intervju je opravil Benedikt Hausler
Novoletni intervju 2024

PREGLED 2023
A1 – Pregled 2023
A2 – Gibanje inflacije v letu 2023
A3 – Auvesta 2023 – ponovno več nagrad
A4 – Množični nakupi zlata v državah BRICS v letu 2023
A5 – Načrtovana valuta BRICS, podprta z zlatom?

PREGLED 2024
B1 – Splošna gospodarska napoved za leto 2024
B2 – Skrbni pregled dobavne verige in vpliv na družbo Auvesta
B3 – Padec obrestnih mer leta 2024 in vpliv na ceno zlata?
B4 – Razvoj cen srebra, platine in paladija 2024
B5 – Digitalne valute centralnih bank (CBDC) in registri sredstev EU
B6 – Želje in napovedi za leto 2024 predsednika uprave družbe Auvesta, Dr. Franza Hölzla

Benedikt Hausler: Dobrodošli, doktor Hölzl, v novoletnem intervjuju za leto 2024. Veseli me, da boste tudi letos odgovarjali na vprašanja o aktualnih temah, povezanih s plemenitimi kovinami.

Dr. Franz Hölzl: Pozdravljeni, gospod Hausler, hvala za povabilo.

A1 – Pregled 2023

Benedikt Hausler: Dr. Hölzl, kako gledate na leto 2023?

Dr. Franz Hölzl: Razvoj dogodkov v prvih šestih mesecih leta 2023 je bil po eni strani zaznamovan s tem, da so se ljudje navadili na konflikt v Ukrajini, po drugi strani pa z množičnim zviševanjem obrestnih mer v zahodnih industrializiranih državah, najprej v ZDA in nekoliko pozneje v euroobmočju.
Ob koncu leta je prišlo tudi do vojne na območju Gaze. Hkrati smo bili priča prvim znižanjem obrestnih mer s strani centralnih bank. Ne gre za to, da bi ZDA že napovedale znižanje obrestnih mer, ampak so manjše države že začele zniževati obrestne mere, kar svetovna javnost večinoma ni opazila. Madžarska, na primer.
Če pogledamo ceno zlata, smo bili konec leta priča strmemu porastu. Kot skoraj vsako leto je to posledica večje rasti ob koncu leta.

A2 – Gibanje inflacije v letu 2023

Benedikt Hausler: Kako se je gibala inflacija v letu 2023?

Dr. Franz Hölzl: Naše stranke večinoma kupujejo zlato za dolgoročno zaščito premoženja in pokojninsko zavarovanje. Inflacija se je v zadnjem letu nominalno znižala, vendar ne smemo pozabiti, da inflacija temelji na drsečem dvanajstmesečnem ciklu.
Če se inflacija zniža z deset odstotkov na pet odstotkov, to še ne pomeni, da je raven cen postala ugodnejša. Cene so še naprej rasle, le da ne tako hitro kot v prejšnjem letu. Inflacijo izračunamo tako, da današnjo raven cen primerjamo z ravnjo cen pred 12 meseci (na tekoči osnovi). To pomeni, da je osnova za inflacijo danes že zelo visoka, na ravni v letu 2022.
Načeloma lahko znižanje stopnje inflacije pomiri prebivalstvo, vendar cene še vedno naraščajo. Inflacija je pokazatelj tega, kaj se je zgodilo v preteklem letu, ne pa tudi tega, kako se gibljejo cene na trgu in kaj lahko kupite za svoj denar. Dvig plač, ki ga zahtevajo sindikati, je pogosto nadomestilo za inflacijo, vendar vodi v višje davke in počasno napredovanje.
Že od šestdesetih let prejšnjega stoletja je znano, da inflacija zmanjšuje vrednost denarja. Razočaranje je, kadar znesek denarja na računu ostaja enak, vendar ne zadošča več za nakup želenih stvari.
Benedikt Hausler: Ali inflacija vpliva na povpraševanje po zlatu?
Dr. Franz Hölzl: Ne smemo pozabiti, da so poleg zasebnih kupcev na trgu zlata dejavno udeležene tudi centralne banke in zlasti ETF/ETC. To so veliki igralci. Ko beremo, da se zasebni nakupi zlata spet povečujejo, se moramo zavedati, da gre za majhne zneske v primerjavi z obsegom trgovanja centralnih bank in skladov ETF/ETC.

A3 – Auvesta 2023 – ponovno več nagrad

Benedikt Hausler: Poglejmo leto 2023 za Auvesto. Auvesta je v letu 2023 prejela številne nagrade in visoke uvrstitve v priznanih tržnih raziskavah. V čem je Auvesta na teh področjih posebna? Zakaj družba Auvesta prejema nagrade, ki jih drugi trgovci s plemenitimi kovinami ne prejmejo?

Dr. Franz Hölzl: Svoje poslovanje smo organizirali tako, da smo odlični na področjih, kot so varnost, nadzor uporabe sredstev in zunanje skladiščenje v skladiščih z visoko stopnjo varnosti. Če bi blago skladiščili sami, bi nam morale naše stranke dodatno zaupati. Kadar pa skladiščimo pri velikih mednarodnih podjetjih, imajo ta podjetja strog nadzor nad našimi plemenitimi kovinami. Naše stranke vedno vedo, da vodilna svetovna varnostna podjetja hranijo plemenite kovine pod najvišjimi varnostnimi standardi. Brinks, Loomis in Prosegur so le nekateri primeri. Naše varnostne prakse in naše poštene cene v primerjavi z odkupnimi cenami imajo pri takšnih uvrstitvah enako pomembno vlogo. Eden od bančnikov je celo razmišljal o prehodu k nam, potem ko je naše cene in pristojbine primerjal s cenami in pristojbinami svoje banke.
Svojim strankam ponujamo tudi jasno dodelitev deleža , ki zagotavlja prenos lastništva. To je pomembna zaščita za naše stranke, saj so njihove kovine dejansko njihova last in so jasno dodeljene. Stečajni upravitelji do njih ne morejo dostopati. Pri drugih podjetjih lahko stranke zato uveljavljajo zahtevke le za kovine, ki so dejansko v lasti podjetja.
Naš nadzornik uporabe sredstev spremlja zaloge pri strankah in njihovo ustreznost. Prav tako preverja potrditve depozitov in zagotavlja, da so ti več kot zadostni. Ta nadzor našim strankam zagotavlja dodatno varnost.

Benedikt Hausler: Nadzornik uporabe sredstev je torej odvetnik stranke, ki zagotavlja, da so njene plemenite kovine pravilno shranjene?

Dr. Franz Hölzl: Da, na neki način bi lahko rekli tudi tako. Preverja potrditve skladišča in zaloge, da se prepriča, da je vse pravilno. Občasno celo zahteva, da osebno obišče skladišča. Dogovorili smo se tudi, da ima vedno dostop do vseh ustreznih dokumentov. To zagotavlja, da jih nihče ne more spreminjati, in povečuje preglednost za vse udeležene.
Naši splošni pogoji izrecno določajo, da mora nadzornik porabe sredstev izvajati četrtletne preglede. Vendar pa smo se z njim dogovorili, da bo ob pozivu dobil vsa potrdila. To je največ dva do tri dni vnaprej.
Videti je takole. Kličejo me: “Dr. Hölzl, pojutrišnjem ob 16. uri se zglasite v mojih prostorih. Hočem potrdila.” Takšna preglednost tudi na trgu ni običajna, seveda pa pomeni, da nihče ne more z ničemer manipulirati.
In če smo iskreni, je to za upravni odbor zelo prijetno in udobno, saj potem nihče nikoli ne more trditi, da je bilo karkoli goljufivo. V tem pogledu menim, da nadzor ne more biti dovolj strog.

A4 – Množični nakupi zlata v državah BRICS v letu 2023

Benedikt Hausler: V letu 2023 bomo priča vse večji težnji držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika), arabskih držav in trgov v vzponu po množičnem kopičenju zlatih rezerv. Kakšni so razlogi za ta razvoj dogodkov?

Dr. Franz Hölzl: Glavni razlog je razpršenost imetij centralnih bank v omenjenih državah. Imetja centralnih bank v teh državah so še vedno večinoma v tuji valuti, predvsem v ameriških dolarjih. Omenjene države želijo postati nekoliko neodvisne od svetovne rezervne valute, ameriškega dolarja. Eden od razlogov za to je, da so s to rezervno valuto (ameriškim dolarjem) vedno odvisne od odločitev ameriške centralne banke Fed. Te odločitve FED-a lahko prek velikih dolarskih rezerv v centralnih bankah močno vplivajo na gospodarsko politiko posameznih držav.
Zame je zelo razumljivo, da se želijo te države do neke mere izogniti temu. Cilj je zmanjšati mednarodno odvisnost z zagotavljanjem, da so kovine na voljo, tj. v bilancah stanja centralnih bank. Plemenita kovina, zlasti zlato, je oprijemljivo sredstvo, ki ga je mogoče zamenjati in z njim trgovati za katero koli valuto, ne glede na to, kje in kako. Ta upravičeno pričakovana prednost je glavni razlog, zakaj države BRICS in države svetovnega trga kopičijo svoja imetja plemenitih kovin in se usmerjajo v zlato.

A5 – Načrtovana valuta BRICS, podprta z zlatom?

Benedikt Hausler: Države BRICS si že postopoma prizadevajo, da bi se ločile od ameriškega dolarja in monetarne politike ameriške centralne banke. Razpravlja se o tem, ali je za države BRICS načrtovana valuta, podprta z zlatom, ali sistem poravnave, ki bi temeljil na zlatu. Kaj menite o tem?

Dr. Franz Hölzl: Najprej ločitev od ameriškega dolarja. Pri tem ima odločilno vlogo Kitajska. Pred nekaj leti je Kitajska predstavljala tretjino obsega svetovne trgovine, in čeprav je ponovno pridobila tržni delež, ga še ni ločila. Jasno je, da želi s svojo tržno močjo in številnim domačim prebivalstvom postati manj odvisna od ameriškega dolarja. Prizadeva si tudi za uveljavitev kitajskega juana kot nekakšne druge svetovne valute (poleg ameriškega dolarja), kar bo po mojem mnenju srednjeročno uspešno.

Vendar menim, da je valuta BRICS, podprta z zlatom, nerealna. To bi bil ekonomski samomor – razen če načrtujete inflacijo in vsako leto prilagodite stopnjo kritja z zlatom. Če do tega prilagajanja stopnje kritja z zlatom ne bi prišlo, bi prišlo do hitrega propada te valute, saj trgovinski partnerji ne bi dolgo igrali z njo.
V valuti, podprti z zlatom, bi naraščajoča gospodarska proizvodnja ob nespremenjeni ponudbi denarja (brez prilagoditve zlata) povzročila deflacijo, kar pomeni, da se blago poceni, gospodarstvo pa stagnira, saj ljudje čakajo na še nižje cene. Deflacija je skoraj tako nevarna kot inflacija, če le ni prehuda. Zato menim, da so valute, podprte z zlatom, nerealne.
Naše valute, kot jih poznamo, niso podprte z materialnimi sredstvi, temveč z gospodarsko uspešnostjo.
Na srečo so v vladah ekonomisti, ki razumejo te odnose in, upajmo, odvračajo odločevalce od takšnih odločitev. Po eni strani bi bilo za Zahod koristno, če bi Kitajska šla po tej poti, saj bi to vplivalo na njeno gospodarstvo. Vendar bi to vplivalo tudi na naše gospodarstvo, saj je Kitajska pomembno gonilo rasti. Tja izvažamo in če bi prenehala proizvajati ali kupovati, bi to vplivalo na mednarodno povezovanje in svetovno trgovino. Menim, da je to ideološka iluzija in da bi morali ohraniti mednarodno sodelovanje, da bi preprečili scenarij “srednjega veka”.
Še vedno upam na človeški razum in sebičnost, saj si vsakdo želi, da bi mu bilo bolje. Če so države na neugodni poti, bi se morale popraviti in se izogniti trendom, ki škodujejo njihovim gospodarstvom. Še naprej moramo gojiti mednarodne odnose.

B1 – Splošna gospodarska napoved za leto 2024

Benedikt Hausler: Kaj menite o razvoju svetovnega in nemškega gospodarstva leta 2024?

Dr. Franz Hölzl: To je težko reči. Začnimo s Kitajsko, državo, ki je v zadnjem desetletju in pol do dveh desetletij spodbujala gospodarsko rast. Višja ko je dosežena raven, težje je ohranjati visoke stopnje rasti. Menim, da bo Kitajska naslednje leto dosegla približno 5- do 6-odstotno rast zaradi nadoknaditve zaostanka po pandemiji korone. Vendar se sooča z izzivi, kot so demografski in nepremičninski trg, kar bi lahko vplivalo na trgovinske partnerje.
Za Nemčijo so gospodarstva v Evropi, zlasti v EU, pomembni trgovinski partnerji. Enotni trg EU je za nas enako pomemben kot enotni trg ZDA za ZDA. V Nemčiji bo gospodarska rast verjetno le okoli 0 % do morda 0,5 %. Večje rasti ne pričakujem, deloma zaradi naše gospodarske politike in stroškov birokratskih zahtev, kot je skladnost z zakonom o dolžnosti skrbnega ravnanja v dobavni verigi.

B2 – Skrbni pregled dobavne verige in vpliv na družbo Auvesta

Benedikt Hausler: Kaj je Zakon o skrbnem preverjanju dobavne verige? Ali zakon o skrbnem pregledu dobavne verige vpliva na družbo Auvesta?

Dr. Franz Hölzl: Zakon o skrbnem pregledu dobavne verige zavezuje proizvodna podjetja v EU, da dokumentirajo svoje dobavne verige glede na socialno-ekološke dejavnike. Ključna beseda je ESG. Proizvajalci v EU morajo dokumentirati, da so vsi deli proizvodne in dobavne verige brezhibni, kar lahko vključuje veliko birokracije. To vključuje trajnostne proizvodne metode, prepoved onesnaževanja narave, prepoved izkoriščanja delavcev itd.
Seveda je prizadeta tudi družba Auvesta. Vsako podjetje je prizadeto, odvisno od njegove velikosti. Vendar imamo v podjetju Auvesta to prednost, da so naše dobavne verige razmeroma direktne. Naše izdelke (plemenite kovine) pridobivamo iz rafinerij, ki že imajo potrebno dokumentacijo. Te dokumente lahko pridobimo od njih, kar je za nas razmeroma preprosta rešitev. Za podjetja s kompleksnimi izdelki in globalnimi primarnimi izdelki pa so takšne pravne zahteve obremenjujoče.
Te dodatne zahteve prizadetih podjetij zahtevajo specializirano delovno silo, ki je draga in lahko stane od 5.000 do 7.000 EUR na zaposlenega. Podjetje mora te stroške najprej ustvariti, kar lahko negativno vpliva na naložbe.
Večina teh plač, ki jih ustvari birokracija, gre za davke in prispevke za socialno varnost. To pomeni, da država pobere večino mojega dohodka, ne jaz. To je frustrirajoče. Več kot tretjina vseh zaposlenih zdaj dela s krajšim delovnim časom, pogosto iz finančnih razlogov, saj višji dohodki povzročajo relativno in absolutno vse večje davčne obremenitve. Politične odločitve so pripomogle k spodbujanju dela s krajšim delovnim časom, čeprav bi veliko ljudi raje delalo s polnim delovnim časom.
Obstajajo tudi ljudje, ki zaradi pomanjkanja delovne sile ne morejo delati manj, čeprav bi si to želeli. Mogoče bi delal malo manj, vendar to preprosto ni mogoče. Obstajajo tudi takšni ljudje, to je druga skrajnost. Seveda pa kot član upravnega odbora delam tudi zato, ker v tem uživam. To je le stranska opomba.

B3 – Padec obrestnih mer v letu 2024 in vpliv na ceno zlata?
Benedikt Hausler: Kakšno povezavo vidite med komentarji Jeroma Paula o padanju obrestnih mer in gibanjem cene zlata v letu 2024?

Dr. Franz Hölzl: Obrestne mere se bodo morale znižati, saj visoke obrestne mere zdaj ne le zavirajo inflacijo, temveč tudi ogrožajo gospodarsko rast in s tem blaginjo prebivalstva in gospodarstev po vsem svetu. Zato centralnim bankam ne bo preostalo drugega, kot da uvedejo znižanje obrestnih mer.
Kaj to pomeni za ceno zlata? Zaradi visoke obrestne mere je zlato kot naložbeno sredstvo manj privlačno. Nizka obrestna mera pa ga ponovno naredi privlačnega. Opozarjamo, da govorimo o naložbenem mediju, ne pa o zlatu kot zavarovanju za zaščito premoženja. To sta dva popolnoma različna para čevljev. Zlato, ki zdaj premika cene kovin, je pogosto le papirnato zlato, pogosto v ETF-jih in ETTC-jih. Pomembno je, da vlagatelji to vedo: ETC in ETF so vrednostni papirji in običajno predstavljajo terjatev do zlate posesti. Čeprav so transakcijski stroški pri takšnih vrednostnih papirjih nižji kot pri fizičnem zlatu, imam tudi manjšo varnost lastništva. ETC in ETF-ji so količine, ki lahko tudi premikajo trg. Toda to, kar dejansko fizično posedujejo ali kupujejo mali vlagatelji, po obsegu ni dovolj veliko, da bi sprožilo večja tržna gibanja.
Napoved za leto 2024: Če ne bo večjih sprememb obrestnih mer ali kriz, se bo cena zlata gibala v eno in drugo stran in bo, kot vsako leto, na koncu dosegla višjo vrednost.

B4 – Razvoj cen srebra, platine in paladija 2024

Benedikt Hausler: Poglejmo naprej do leta 2024 in se pogovorimo o srebru, platini in paladiju. Kaj pričakujete za tako imenovane bele kovine v novem letu?

Dr. Franz Hölzl: Cena in nihanja teh kovin so odvisni od gospodarske uspešnosti, saj se te kovine uporabljajo v industriji. Na primer, paladij je lani močno padel, potem ko je pred leti močno narasel. Zakaj? Ker se je zmanjšalo industrijsko povpraševanje. Zlasti v primeru paladija so v zadnjih letih poskušali zmanjšati povpraševanje po surovini paladija z izboljšanimi tehnikami, kar je privedlo do daljše življenjske dobe.

Benedikt Hausler: Torej po približno 35-odstotnem padcu paladija konec leta 2023 ne vidite dobre priložnosti za vstop?

Dr. Franz Hölzl: Počakal bi in videl. Na splošno gledam na tri bele kovine bolj kot na špekulativne predmete kot na dolgoročne naložbe. V preteklosti smo bili priča podobnim dvigom cen kot pri paladiju. Pri platini na primer pred približno 15 leti, ko se je povpraševanje močno povečalo zaradi avtomobilskih katalizatorjev. Vendar tako pretirano naraščanje cen ni trajnostno. Priporočljivo je realizirati dobiček, ko se takšne priložnosti pojavijo.
Po drugi strani pa na zlato gledam kot na dolgoročno sredstvo za varnost in zaščito premoženja. Je kot zavarovalna polica za vaše premoženje, zlasti če se pripravljate na starost. Zlato je poleg nepremičnin in dolgoročnih naložb v lastniške vrednostne papirje pomembna sestavina. V tržnih fazah, ko so cene delnic nizke, delnic ne smete prodati, da se izognete izgubam. Namesto tega lahko zlato v takšnih fazah deluje kot varovalo za vaše premoženje.
Cena zlata se v takšnih fazah tradicionalno zvišuje. Zato je priporočljivo imeti zlato v dobrih časih, da bi imeli koristi od njegove zaščite v težkih tržnih fazah.
Gibanje cen belih kovin v letu 2024 bo zato še naprej v veliki meri odvisno od področij, na katerih se te kovine uporabljajo, njihovega morebitnega nadomeščanja z drugimi surovinami in svetovnega gospodarskega okolja. Zaradi precej šibke napovedi za svetovno gospodarstvo ne pričakujem izrazitih skokov v cenah teh kovin. Kljub temu je srebro med temi kovinami najbolj zanimivo. Srebro se uporablja v veliko več industrijskih aplikacijah kot platina in paladij. Njuno glavno področje uporabe je še vedno, čeprav se zmanjšuje, tehnologija katalizatorjev za motorje z notranjim izgorevanjem.

B5 – Digitalne valute centralnih bank (CBDC) in registri sredstev EU

Benedikt Hausler: Prejemamo številna vprašanja o digitalnih valutah centralnih bank (CBDC) in predpisih EU ter o tem, kako bi to lahko vplivalo na naložbe v zlato. Kakšen je vaš pogled na ta razvoj dogodkov kot trgovca z zlatom?

Dr. Franz Hölzl: Digitalne valute v resnici niso nič novega. Uporabljamo že digitalne načine plačevanja, kot so kreditne kartice in kartice EC, pri katerih se le številke prenašajo sem in tja. Edina razlika z digitalno valuto centralne banke je v tem, da je centralna banka zdaj garant za te digitalne valute.
Tu vidim nevarnost nadaljnje ločitve ponudbe denarja od gospodarske proizvodnje. Z denarjem centralne banke bi lahko ustvarili več denarja kot s tako imenovanim fiat denarjem, ki se ustvarja s posojanjem. To bi lahko povzročilo plazečo se inflacijo, hkrati pa ponudilo možnost hitrega omejevanja ponudbe denarja. Centralne banke uvajajo digitalne valute, da bi izboljšale svoj nadzor nad ponudbo denarja. Toda če so centralne banke podvržene političnemu vplivu, bi to lahko bilo problematično.
V preteklosti so morale centralne banke uporabljati tiskarski stroj, kar je stalo denar. Zdaj je potreben le elektronski prenos, ki se opravi v nekaj sekundah in ga sprva skoraj ne opazimo. Takojšnjega negativnega vpliva na naložbe v zlato ni. Pravzaprav bi lahko naložbe v zlato postale pomembnejše kot stabilizacijski dejavnik za državljane.
Centralni register premoženja sproža vprašanja o zasebnosti, vendar za zdaj ne vpliva na povprečnega državljana. Drugi vidiki, kot so registracija serijskih številk bankovcev na bankomatih in bančne transakcije, bi lahko bili veliko bolj nevarni za zasebnost. Zlato ostaja trdna izbira za dolgoročno ohranjanje premoženja.

B6 – Želje in napovedi za leto 2024 predsednika uprave družbe Auvesta, Dr. Franza Hölzla

Benedikt Hausler: Za konec našega novoletnega intervjuja bi vas rad kot vsako leto vprašal o vaših osebnih željah in upih za prihajajoče leto, v katerem ste predsednik uprave družbe Auvesta Edelmetalle AG.

Dr. Franz Hölzl: Imam želje, ki se mi na žalost verjetno ne bodo uresničile. Moja prva želja je mir na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Za Ukrajino upam, da ne bodo postavljene ogromne zahteve po odškodninah, da bi se izognili zgodovinskim napakam.
Rad bi opozoril na dva zgodovinska dogodka, ki se ju danes komaj spominjamo, saj se o njiju pogosto premalo učimo. Po napoleonskih vojnah je bil Dunajski kongres, katerega namen je bil vzpostaviti mir, ne da bi zahteval pretirane reparacije. Ta odločitev je za skoraj 100 let preprečila velike vojne v Evropi.
Po prvi svetovni vojni pa je sledil drugačen pristop. Nemčija je bila razglašena za glavno poraženko in zahtevane so bile ogromne reparacije. Te reparacije so bile plačane šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. To je leta 1923 v Nemčiji povzročilo hiperinflacijo in politično nestabilnost v času Weimarske republike, kar je Hitlerju omogočilo prihod na oblast.
Želim si, da bi se iz zgodovine nekaj naučili. Politiki ne bi smeli domnevati, da je demokracija edini sprejemljivi sistem. Druge države in družbe imajo drugačne poglede. Vsiljevanje tega, bodisi s silo ali gospodarskim pritiskom, je obsojeno na neuspeh, čeprav osebno menim, da je demokratični sistem najboljši sistem do zdaj.
Kot član upravnega odbora Auveste upam, da je mogoče družbe in gospodarstva po spopadih in uničenju ponovno zgraditi, podobno kot je bil nemški gospodarski čudež po drugi svetovni vojni. Ljudje, željni napredka, bodo trdo delali, kar bo v njihovih državah ustvarilo blaginjo. Koristi bodo imeli tudi tisti, ki jim pomagajo in vlagajo. Zato menim, da so izplačila odškodnin napačna pot, saj spodbujajo novo sovraštvo in konflikte. Namesto tega bi morali vlagati v obnovo, podobno kot v Marshallov načrt po drugi svetovni vojni, in te naložbe se bodo dolgoročno povrnile. Tako deluje svet.

Benedikt Hausler: Dr. Hölzl, najlepša hvala za letošnji novoletni intervju. Želim vam zdravo in uspešno leto 2024.

Dr. Franz Hölzl: Tudi jaz želim vsem našim strankam in bralcem dobro, mirno in srečno leto 2024. In ne pozabite, da varnost stane. Če kupujete zlato, ste na pravi strani.

Več informacij: info@etika.si, 041 710-277, LINK