fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

Raje izdaj roman kot prijatelja

Večgeneracijski center Maribor je v torek, 13. junija 2023 organiziral okroglo mizo z naslovom “RAJE IZDAJ ROMAN KOT PRIJATELJA – Sinergija avtorja, založbe in medijev”, in sicer v prostorih društva TOTI DCA Maribor na Gorkega ulici 34 v Mariboru. Vlasta Črčinovič Krofič, vsestranska (in nagrajena) umetnica, doktorica ekonomskih znanosti, univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica likovnih umetnosti, je predstavila svojo zadnjo knjigo, mariborsko satirično kriminalko Ribarjenje.

Na okrogli mizi na temo »Raje izdaj roman kot prijatelja«, ki jo je vodila nekdanja dolgoletna novinarka Večera mag. Irena Ferluga, so sodelovali tudi Gregor Lozar iz Založbe Kulturni center Maribor, Melita Vidovič, prof. zgodovine in geografije, mag. lik. um., literatka (poezija in kratke zgodbe), mlajša kolegica dr. Vlaste Črčinovič Krofič, ki prav tako sodeluje z Založbo Kulturni center Maribor, Gaja Lašič, bibliotekarka z bogatimi izkušnjami iz Večgeneracijskega centra Maribor in Miro Mihec, predsednik Večgeneracijskega centra Maribor, organizator okrogle mize.

Znano je, da Slovenci radi in veliko pišemo. Po javno dostopnih podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2021, za leto 2022 so na voljo začasni podatki, je bilo v Sloveniji 1.585 založnikov, med njimi je bilo 332 samozaložnikov. Skupaj so izdali 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur, med njimi je bilo 3.967 izvirnih del, ostalo so bili prevodi in ponatisi. Leposlovnih del je bilo 37 odstotkov, od tega 1.222 izvirnih slovenskih del. Med leposlovjem je bilo 250 knjig poezije, od tega 202 slovenski, ostale v tujih jezikih. Izdanih je bilo tudi 1.614 e-knjig in brošur, nekatere med njimi so na voljo tudi v tiskani obliki. Po podatkih Mednarodne zveze založnikov je Slovenija druga na svetu po številu izdanih knjig na milijon prebivalcev. Majhnost trga se tudi na tem področju pokaže kot prednost.

Podnaslov okrogle mize se je glasil »Sinergija avtorja, založbe in medijev«. Pisatelji namreč radi povedo, da je napisati knjigo pravzaprav najenostavnejši prvi korak, ostali, ki sledijo, da pride knjiga v knjigarne in v knjižnice, so praviloma plod dela cele ekipe strokovnjakov, od lekture, oblikovanja, ideje za naslovnico, do preloma in tiska. Vmes poteka cela vrsta korekturnih postopkov, poiskati je treba avtorje spremne besede in recenzenta. Sodelovanje avtorja z založbami je, razen samozaložnikov, nujno.

Ribarjenje je satirični roman, v katerem avtorica obravnava aktualno temo spletnih prevar, s tujo besedo imenovano phishing. Mnoge Slovenke in Slovenci so se že ujeli v te mreže in postali žrtve izsiljevanj. Junak zgodbe je čisto običajen pismonoša Jože Koren, ki se zaplete v mreže izsiljevalcev. Dogajalni prostor je Maribor. Liki so povsem vsakdanji, z drobnimi napakami in razvadami. Tudi predstavniki organov pregona, policisti in kriminalisti, so povsem človeški, razumevajoči, občasno celo prijateljski. Knjiga je na voljo v tiskani in elektronski obliki.

In kaj dr. Vlasto Črčinovič Krofič spodbuja, da piše in objavlja pesmi, kratke zgodbe, zdaj še roman? Kako nastane knjiga? Veliko založb ima svoje stalne avtorje, katerih knjižna dela izdajajo, in se bolj malo zanimajo za nove, še ne uveljavljene avtorje, mlade in starejše, pogosto z izgovorom, da so za naslednji dve leti zasedeni. Toda založba Kulturni center Maribor, s katero sodeluje dr. Vlasta Črčinovič Krofič, ne samo kot avtorica, ampak tudi kot urednica, recenzentka in literarna kritičarka, je glede tega drugačna. Pri Založbi Kulturni center Maribor namreč premišljeno dajejo priložnost avtorjem vseh starosti, tako že uveljavljenim, kot tudi tistim, ki želijo prvič predstaviti javnosti svoj izdelek.

Gregor Lozar iz Založbe Kulturni center Maribor je pojasnil, da sta v romanu natisnjeni dve recenziji. V eni od njiju je dr. Katja Bergles Bricman med drugim napisala: »Vlasta Črčinovič Krofič je slovensko literarno sceno vnovič popestrila z odličnim literarnim delom, tokrat s kriminalnim romanom Ribarjenje, ki odpira zanimivo in sodobno temo, povezano s spletnimi prevarami. Pisateljica naredi humorno še tako resno situacijo, odlično prikazuje karakterje ter z mojstrskim jezikom, v katerem ni ničesar preveč ali premalo, iz nas izvablja smeh.«. In Gregor Slapničar: »Satirična kriminalka Ribarjenje bralcu predstavi pasti vse bolj bleščečega in brnečega digitaliziranega vsakdana na način, ki ni pokroviteljski in je dovolj lahkoten, da v ospredje ne postavlja grenkobe tovrstne neprijetne izkušnje, temveč raje izpostavi povezanost in prepletenost lokalne skupnosti.«Dr. Marija Švajncer pa v recenziji: »Avtorica je velika poznavalka finančnih, pravniških in tudi računalniških vidikov. O vsem tem piše natančno in strokovno neoporečno ter z dvojnostjo resnih stvari na eni strani in poniglavostjo protagonistov na drugi strani doseže še večjo prepričljivost in literarno učinkovitost. Njeno novo knjigo, ki ni samo duhovito, temveč tudi sproščujoče branje, je mogoče z lahkoto prebrati na dušek in vztrajati vse do nekoliko nenavadnega razpleta.«

Miro Mihec, predsednik Društva VGC Maribor, so.p., je organiziral prireditev v imenu Večgeneracijskega centra Maribor, in sicer v okviru torkove brezplačne delavnice Povej svojo zgodbo. Delavnica je sicer na sporedu vsak torek ob 16. uri na Preradovičevi 1 v pritlično kletnih prostorih Mestne četrti Magdalena, kjer lahko udeleženci pripovedujejo zgodbe iz svojega življenja, občasno pa priredijo dogodek z znano osebnostjo v prostorih društva TOTI DCA na Gorkega 34, kot je to primer za ta dogodek. Tudi vsaka slika ima svojo zgodbo; kot multimedijski dogodek je za ozadje služila slikarska razstava Kulturnega društva Studenci Maribor, ob odru pa je dr. Vlasta Črčinovič Krofič razstavila tudi svoji dve sliki na temo romana Ribarjenje.

Gaja Lašič iz Večgeneracijskega centra Maribor je knjižničarka z bogatimi dolgoletnimi izkušnjami. Delala je 8 let v Mariborski knjižnici kot bibliotekar informator v izposoji, nato pa še več kot 30 let v srednješolski knjižnici. Vsaka knjižnica ima svoje specifike in drugačne bralce, pa je tako delo na Tehniškem šolskem centru z dijaki in študenti zahtevalo mnogo izobraževanja, poznavanja in spremljanja tudi novosti na področju tehniških znanosti. Delo z mladimi bralci je za vsakega knjižničarja zelo zahtevno, saj se trudi s svojim vzgojno izobraževalnim delom približati pisano besedo mladini na način, da vzljubijo knjige in ostanejo redni bralci tudi po končanem šolanju. Na vprašanje voditeljice okrogle mize Irene Ferluga, ali je prebrala vse knjige v knjižnici, Gaja Lašič odgovorila »Da! V šolskih knjižnicah je nabava leposlovja omejena, zato je potrebno poznati in prebrati knjige, čemur sledi pogajanje z vodstvom šole za njihov nakup. K sreči pa knjižničarji v večini obvladamo tudi tehnike hitrega branja.« Na koncu je dodala še: »Ne moreš dobro delati v knjižnici, če ne poznaš knjig in če nimaš rad ljudi!«

Dr. Vlasta Črčinovič Krofič je na okroglo mizo povabila še posebno gostjo, mlajšo kolegico Melito Vidovič, profesorico zgodovine in geografije. Na Šoli za risanje in slikanje/Arthouse College of Visual Arts v Ljubljani je leta 2021 končala študij slikarstva kot magistrica likovnih umetnosti (MFA). Kot likovnica sodeluje na številnih ex temporih in razstavah na Ptuju, Ormožu, Mariboru, Slovenski Bistrici. Med drugim je sodelovala na mednarodni potujoči razstavi, ki se je v okviru projekta Štiriperesne deteljice ustavila v dvorcu Betnava (2011). Je članica Literarnega kluba Nataše Petrovič ZKD Ptuj in kulturnega društva Mariborska literarna družba. Prispevke objavlja na spletni strani KMCS (Kulturno medijski center Slovenije – Dušan Hedl), v samozaložbi je izdala zbirko kratkih zgodb Rezila pod listnato odejo (2015), za katero je leta 2016 na razpisu Javnega sklada za kulturne dejavnosti prejela priznanje za najboljšo samozaložniško knjigo.Melita Vidovič je uprizorila recital Ogledalo (Prhutanje metuljev pod steklenim zvonom, 2003, 4), za katerega je požela lep aplavz.Priča smo bili lepemu kulturnemu medgeneracijskemu dogodku, kljub težkim časom za kulturne, socialne, izobraževalne in športne programe v mestu Maribor smo ga izvedli prostovoljsko in brezplačno za udeležence.

Dogodke Večgeneracijskega centra Maribor lahko spremljate na facebook strani Večgeneracijski center VGC Maribor ali na Instagram strani vgc_maribor. Naslednji torek, 20. junija bomo na Preradovičevi ulici 1 (pritlično-kletni prostori MČ Magdalena) priredili že 12. delavnico Povej svojo zgodbo na temo Igre nekoč in danes. Pridite in povejte svojo zgodbo skozi svojo najljubšo igro!

Gosti okrogle mize Raje izdaj roman kot prijatelja (od leve proti desni: mag. Milena Vidovič, Gregor Lozar, Gaja Lašič, dr. Vlasta Črčinovič Krofič in mag. Irena Ferluga.
dr. Vlasta Črčinovič Krofič
Gaja Lašič, dr. Vlasta Črčinovič Krofič in mag. Irena Ferluga
prof. Melita Vidovič, mag.
Roman Ribarjenje in dve sliki Vlaste Črčinovič Krofič

vitaFIT

Dodaj komentar

Prijava na novice

[recaptcha]