Porjavelost ni nič drugega kot obrambni mehanizem kože. Melanociti (celice, ki se nahajajo v vrhnjici) začnejo proizvajati melanin, pigment, ki kožo ščiti pred škodljivimi vplivi ultravijoličnega sevanja. S prekomerno izpostavljenostjo sončnim žarkom poškodujemo kožo: postane trša, bolj suha in nagnjena k nastankom gub.
Dandanes zaradi tanjšanja ozonske plasti in porasta kožnega raka poležavanje na soncu ni več tako brezskrbno, kot je bilo nekoč. Paranoično posegamo po kremah z zaščitnim faktorjem 50 in več, misleč, da smo varni pred škodljivim vplivom sončnih žarkov. Pa smo res?
Višji zaščitni faktor ne pomeni, da nas bo krema močneje zaščitila pred sončnimi žarki.
Zaščitni faktor nam pravzaprav pove, koliko časa smo lahko na soncu. Zaščitni faktor 4 na primer pomeni, da smo lahko na soncu štirikrat dlje, kot če zaščitnega faktorja ne bi uporabili. Proizvajalci krem za sončenje višajo SPF (menda so prišli že do 100), da bi kremo lažje prodali. V resnici zadostuje zaščitni faktor 15, ki ga pogosteje nanesemo. Pri tem moramo upoštevati zemljepisno širino, čas izpostavljanja soncu in tip kože.
Filtri z UV zaščito ščitijo pred porjavelostjo, vendar ne preprečujejo rakavih obolenj.
Nobenih dokazov ni, da bi UV filtri preprečevali nastanek kancerogenih celic v telesu. V državah, kjer so so bile kreme za sončenje s kemičnimi filtri najbolj priljubljene, so zaznali največji porast kožnega raka. Kasneje so odkrili, da so UV filtri ščitili samo pred UVB žarki, ne pa tudi pred UVA žarki, ki imajo daljšo valovno dolžino in prodrejo globlje v celice. Ljudje so verjeli, da jih kreme ščitijo pred soncem in so tako dlje časa poležavali na plaži.
Filtri z UV zaščito delujejo kot hormonski motilci.
Filtri so skupina kemikalij, ki morajo najprej prodreti v našo kožo, da lahko vpijejo sončne žarke. Ker se nekaj ur po izpostavljanju sončnim žarkom razgradijo, jih moramo znova nanesti na kožo, kar pomeni, da moramo naše telo ves čas hraniti z mešanico parabenov, derivatov nafte in umetnih dišav. Poleg tega UV filtri (4-MBC, OMC, HMS, oxybenzon, OD-PABA) delujejo kot hormonski motilci in vplivajo na razvoj reproduktivnega sistema.
Sonce uživajmo zmerno
Ne bežimo pred soncem, kot da je naš sovražnik. Sonce je glavni vir vitamina D. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov. Potreben je za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob, varuje pa pred vnetji in rakavimi obolenji. Pomanjkanje vitamina D povzroča rahitis, mišično oslabelost in šibek imunski sistem, prav tako lahko pri otrocih povzroči astmo in alergije. V zmernih količinah sončni žarki koristijo našemu zdravju, poleg tega dvignejo naše razpoloženje.
Uporabimo kreme z naravnimi mineralnimi filtri za sončenje na plaži Edina učinkovita naravna zaščita proti soncu sta mineralna filtra titanov dioksid in cinkov oksid. Ščitita tako pred žarki UVA kot UVB. Ne vpijeta se v kožo, temveč ostaneta na površini, kot bi se namazali s tisočimi majhnimi ogledali, ki odbijajo sončno svetlobo. Kreme z mineralnimi filtri ljudem pogosto ne odgovarjajo, ker na koži pustijo belo sled in se ne vpijejo v kožo. Komercialni proizvajalci krem za sončenje so našli rešitev v nanotehnologiji. S pomočjo le-te so razbili delce, da se lahko vpijejo v kožo. Vendar sta titanov dioksid in cinkov oksid varna le, če ostaneta na površini naše kože, če prodreta v naše telo, pa lahko škodita. Pri nakupu kreme z mineralnimi filtri moramo zato preveriti velikost delcev (varna velikost je med 200 in 1500 nm).
Titanov dioksid je beli mineral, ki ga najdemo v naravi, na primer v belem pesku na plaži. Zelo priljubljen je v mineralnih ličilih, saj doda bleščečo barvo. Krema, ki vsebuje deset odstotkov titanovega dioksida, ima zaščitni faktor SPF15-20.
Cinkov oksid je beli mat pigment, ki ga prav tako najdemo v naravi. Igra pomembno vlogo pri negi kože, saj deluje antiseptično in pospeši celjenje ran. Uporablja se v kremah za nego občutljive dojenčkove ritke, v mineralnih ličilih ter v naravnih kremah za sončenje.
Rastlinska olja in masla, ki nas obvarujejo pred soncem
Naravni zaščitni faktor vsebujejo nekatera rastlinska olja in masla. Mednje sodijo olje grozdnih pečk, orehovo olje, avokadovo olje, sezamovo olje in olje jojobe, ki naj bi imela zaščitni faktor 4. Nekoliko višji zaščitni faktor ima karitejevo maslo, najmočneje pa nas bosta pred sončnimi žarki zaščitila olje pšeničnih kalčkov in malinovih pečk. Slednje naj bi imelo SPF 25-30.
Rastlinskim oljem lahko dodamo eterična olja. V boju proti sončnim žarkom naj bi bila uspešna eterična olja mete, sivke, evkalipta in čajevca. Preden gremo na sonce, nikar ne uporabimo eteričnih olj citrusov, saj so fototoksična in povzročajo opekline ter pigmentacijo. Najvišjo stopnjo fototoksičnosti ima eterično olje bergamotke, zato jo na kožo nanašajmo samo zvečer.
PRIDRUŽI SE NAM : ZAKAJ ALTERNATIVA?
vitaFIT
Nedavni Komentarji