Uspešno zaključena okrogla miza o trajnostnem razvoju pogrebnih in pokopaliških dejavnosti z vidika različnih generacij.
Maribor, 31. maj 2024
Društvo Večgeneracijski center VGC Maribor je v sodelovanju s Pogrebnim podjetjem Maribor, Javnim holdingom Maribor in ASEC – Združenjem evropsko pomembnih pokopališč uspešno izvedlo dogodek in okroglo mizo z naslovom »Trajnostni razvoj pogrebnih in pokopaliških dejavnosti z vidika različnih generacij s poudarkom na mladih«. Dogodek je potekal v okviru Dnevov dediščine evropskih pokopališč WDEC 2024, ki so posvečeni okoljski trajnosti in podnebnim spremembam.
POUDARKI DOGODKA
Dogodek se je pričel z uvodnim pozdravom organizatorja in nagovorom Lidije Pliberšek, direktorice Pogrebnega podjetja Maribor in predsednice Združenja evropsko pomembnih pokopališč. Miro Mihec je nato predstavil novosti na področju zakonodaje trajnostnega razvoja in CSRD – Evropsko direktivo o trajnostnem poročanju.
OKROGLA MIZA
Na okrogli mizi so sodelovali:
– Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor in predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč
– Miro Mihec, predsednik Večgeneracijskega centra Maribor
– Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja
– Matic Lorbek, predstavnik podjetja Charon’s Ferry Brezčasen spomin
– Nada Kunstek iz društva Hospic, predsednica OO Maribor in koordinatorka oskrbe
– Jon Kanjir, predstavnik projekta Drevo za življenje, prostovoljec, samostojni podjetnik in študent
Okroglo mizo je odprla Katja Sreš s podatki o velikem problemu nagrobnih sveč v Sloveniji, ki je po raziskavi Greenpice na vrhu evropskih držav po porabi nagrobnih sveč. Le teh se v Sloveniji nabere več kot 16. milijonov (2.400 ton) v roku enega leta Te količine odpadkov se zavemo šele, ko jih fizično vidimo na zbirnem odlagališču. Elektronskih sveč je 38 %, vendar so tudi one ekološki problem, le da vsebujejo drugačno vrsto odpadkov. Morda ne vemo, da je ob Dnevu mrtvih 2/3 sveč prižganih že pred 1. novembrom. Torej, vprašanje – navadne ali e-sveče, nima velikega pomena. Najboljša rešitev je uvajati nekaj novega, npr. kamenčke z naslikanimi svečkami.
Nada Kunstek iz Slovenskega društva Hospic pove, da je danes okoljsko-ekološke probleme težko združevati s temami ob umiranju, smrti, lažje v času po izgubi bližnjega, v procesu žalovanja in ohranjanju spomina na pokojnega. Postavlja se vprašanje: kje in kdaj je priložnost oziroma po naše prostor za takšne pogovore z umirajočimi? Ali pri umirajočem pride do prioritete za pogovor o okolju? Izpostavi, da ljudje v težkih časih potrebujemo obrede, ki so sestavni del procesa žalovanja in so resnična vez s preminulim tako z obiski grobnega mesta kot zaradi načina obeleževanja obletnic, osebnih praznikov, proslav, praznika spomina mrtvih itd.
Vse to so lahko priložnosti za uvajanje novih oblik obredja, saj smo ljudje zmožni na daljši rok spreminjati navade, ki bi imele prijaznejši odnos do narave. Že nedaleč nazaj se je v krščanskih družinah plačevalo mašo namesto sveč. Tako bi lahko tudi na primer zasaditev drevesa v spomin, doprinesla k spreminjanju odločitev žalujočih ali celo umirajočih. Prej kot si bomo upali ponuditi spremembe, prej jih bomo lahko dosegli.
Jon Kanjir je prisotnim predstavil projekt Drevo za življenje. Drevesa so pomembna za ohranjanje spomina, saj simbolično obeležujejo naravne procese, kot so letni časi, minevanje, smrt, umiranje, rojstvo, novo življenje, ipd. S tem projektom se ustvarjajo Parki življenja in sicer z zbiranjem donacij za posaditev fizičnih dreves. To je živ spomin na pokojno osebo. V sklopu tega se obnavlja tudi Mozirski gaj, kjer je poplava naredila veliko škodo. Vsako leto posadijo 20 do 22 tisoč dreves, kar je približno toliko, kot vsako leto v Sloveniji umre ljudi. Miro Mihec dodaja, da je zelo primerno saditi drevesa tudi za žrtve prometnih nesreč.
Na vprašanje, kakšna je pri nas trenutna praksa pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, Lidija Pliberšek pove, da so po zakonodaji v Sloveniji trenutno dovoljeni trije načini pokopa: klasičen pokop v krsti, kremiranje in raztros pepela na za to določenih mestih. Meni tudi, da je pri trajnostnem vplivu potrebno ločevati pomen smrti in pokopa kot obreda na eni strani in kot projekte, ki vplivajo na okolje po drugi strani . V svetu obstaja mnogo različic pokopa. Vsi ti načini s svojimi skrajnostmi pri ljudeh povzročajo pri enih navdušenje, pri drugih pa zgražanje, npr. pokop trupla v vreči s semenom za drevo. Zato se Pogrebno podjetje Maribor trudi nagovarjati, predstavljati in izvajati več različic in možnosti.
Stroka je na tehnološkem področju dosegla že velik napredek, npr. nična stopnja škodljivih izpustov pri kremiranju. V Sloveniji je pomembno dati več poudarka tudi ozaveščanju, saj je npr. opazna velika razlika med pokopališčem v Mariboru in Dunajem. Medtem ko so pri nas zvečer pokopališča razsvetljena od sveč, na dunajskem pokopališču zvečer skoraj ni opaziti goreče svečke.
Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da starejšim ljudem prižiganje svečk v spomin umrlim mnogo pomeni. Najbrž bo moralo preteči kar nekaj časa, preden bomo dosegli vidnejše spremembe. Obenem je v naši kulturi in tradiciji zelo prisotna simbolika ognja. Kako to spremeniti? Slovenci smo nagnjeni tudi k mentaliteti »lastnega vrtičkarstva«, pa smo vrtičkarji tudi v tem smislu. Dober primer je pokopališče Dobrava, kjer so samo pokopi v žarah. Toda, pod pritiskom lastnikov pokopnih mest, je stroka bila prisiljena popustiti in dovoliti prostorčke za zasaditev v velikosti 35 x 25 cm. Naša naloga je torej uvajati nove trende, kot je na primer projekt Pogrebnega podjetja MB za zasaditev rastlin, ki porabljajo manj vode za zalivanje.
Lidija Pliberšek je v zvezi s hitrim preoblikovanjem mišljenja opisala en zanimiv fenomen, ki se je zgodil v času covid zapiranja. Zelo hitro se je namreč uveljavil nov običaj imeti žaro s pepelom pokojnika doma. Ta posebnost se je v tistem času povečala za kar 20 – 30 %. Po eni strani je to pravzaprav, v povezavi s trajnostnimi problemi pokopov, en najboljših »trajnostnih pristopov«, ampak po drugi, antropološki strani, vodi do izgubljanja narodnega in kulturnega spomina.
Pomembno je tudi upoštevanje zadnje želje pokojnika v zvezi z vsem okoli kraja in načina pokopa, je dodala Nada Kunstek iz Hospica. Kako te želje izpolniti, ko si nekateri, npr. želijo raztros pepela v morje. Lidija Pliberšek je v zvezi s tem izpostavila, da je pri izpolnjevanju takšnih zadnjih želja velik problem v omejitvah zakonodaje. V preteklosti je Pogrebno podjetje MB že organiziralo raztros pepela pokojnikov na morju, na Pohorju ali v Dravo. Sedaj pa je za vsak raztros pepela izven za to določenih prostorov, potrebno pridobiti dovoljenje upravne enote.
Razprava se je za tem vrnila na problem nagrobnih sveč. Katja Sreš pove, da so starejši od nekdaj prižigali svečke na grobovih in to radi počnejo tudi danes. Toda naše babice v preteklosti niso na pokopališčih prižigale plastičnih sveč, ker le teh takrat ni bilo. In kako sedaj spremeniti te navade starejših ljudi, ko pa uporabljajo le to, kar imajo na razpolago. Miro Mihec je ob vseh teh dilemah izpostavil tudi medgeneracijski vidik vsega povedanega, saj našim mladim otrokom tovrstni spomini in prižiganje svečk pokojnim sorodnikom skoraj ni pomembno.
Zato je voditelj okrogle mize povabil k razpravi o možnostih digitalizacije spominov. Vemo, da je dandanes digitalizacija vsega okoli nas zelo dobro sprejeta in zelo prisotna med mladimi. Lahko bi govorili celo o digitalnem onesnaževanju. Toda, mi smo v zvezi s tematiko okrogle mize izpostavili vprašanje, ali bi mladi lažje sprejeli digitalizacijo spomina na pokojne? Matic Lorbek povzame svoje izkušnje in pove, da so tradicija, kultura, čas, itd. pomembni faktorji, ki zelo vplivajo tudi na obredje pokopov in spomina na mrtve. V Mehiki, npr. so pokopališča polna živahnih barv.
Združevanje sodobnih tehnologij danes omogoča ohranjanje spomina s prilepljenimi digitalnimi kodami na spomenikih. To je zelo preprost način za ohranjanje osebnih spominov in pripovedovanje osebne zgodbe ljudi. Anketa je pokazala, da več kot tretjina anketirancev pozna takšne kode, v podjetju Charon’s Ferry pa dodajajo, da mlade zanima takšen način ohranjanja spomina in ga lažje sprejmejo, saj so, za razliko od starejših, zelo blizu novim tehnologijam.
Skupen zaključek dogodka je v besedah Lidije Pliberšek, da bodo tovrstne okrogle mize v prihodnosti morale zajeti širšo javnost. Rdeča nit debate so bili rezultati spletne ankete, ki jo je izvedel organizator dogodka VGC Maribor, vendar pa smo se zaradi časovne omejenosti komajda dotaknili nekaterih izpostavljenih tem o priložnostih za trajnostni prehod pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, zlasti o medgeneracijskem vidiku teh dejavnosti.
Dogodek je povezoval in okroglo mizo vodil Boštjan Klun.
Vokalna skupina Cantare je poskrbela za kulturni program.
Gerhard Ajngleitner je fotografiral.
ANKETA
Anketo sta pripravila Gaja Lašič, podpredsednica Društva VGC Maribor, so.p., Miro Mihec ter drugi deležniki.
Miro Mihec je predstavil rezultate ankete, ki kažejo, da večina anketirancev razmišlja o vplivu tradicionalnih pogrebnih praks na okolje in podpira uvajanje okolju prijaznih praks.
– Večina anketirancev razmišlja o vplivu tradicionalnih pogrebnih in pokopaliških praks vseh deležnikov in uporabnikov storitev na okolje (55% pogosto in 33% občasno);
– 66% anketirancev meni, da je uvajanje okolju prijaznih praks pogrebne in pokopališke dejavnosti zelo pomembno, 33%, da je pomembno;
– 72% anketirancev meni, da je trajnostni razvoj pokopališč zelo pomembne, 28% pomemben;
– 72% anketirancev pozna raztros pepela (zemlja, zrak, voda), 58% možnosti recikliranja odpadkov (sveče, venci…), 25% pozna uporabo naravnih tkanin za pokojnika, 21% pozna biorazgradljive in reciklirane materiale za krste, žare, ki so okolju bolj prijazni, 20% biološki pokopov – Bios žaro s semeni dreves in 8% alkalno hidrolizo.
– 41% anketirancev je pripravljeno sprejeti trajnostne spremembe v rangu ocene 5 (od 1-5), 31% v rangu ocene 4…mnogo anketirancev je podalo svoje predloge, kaj bi jih pri tem motiviralo in kaj oviralo.
– Med mladimi skoraj ni zanimanja za tovrstno tematiko. Vprašanje je, kako in kje začeti s preoblikovanjem mišljenja pri mladih?
OGLED PRIMEROV DOBRIH PRAKS
Ob koncu dogodka je Pogrebno podjetje Maribor organiziral voden ogled trajnostnih primerov grobov na Pokopališču Pobrežje ter primer kode Charon’s Ferry na spomeniku.
ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA
Dogodek se je zaključil s povabilom k nadaljnjim razpravam in širši vključenosti javnosti. Lidija Pliberšek je poudarila pomen tovrstnih okroglih miz za prihodnje trajnostne prehode v pogrebnih in pokopaliških dejavnostih.
KONTAKT
– Miro Mihec, Društvo VGC Maribor, tel. 041 710 277, e-pošta: sodeluj@vgc-maribor.si, Facebook Večgeneracijski center VGC Maribor: https://www.facebook.com/profile.php?id=100087020906025
– Pogrebno podjetje Maribor: https://pp-mb.si/
POVEZAVE
– Povezava na anketo, ki je še aktivna: https://www.1ka.si/trajnostpokopalisc
– Projekt Drevo za življenje: https://drevozazivljenje.si/
– Hospic: https://hospic.si/
– Ekologi brez meja: https://ebm.si/glavna/web/
– Charon’s Ferry, Brezčasen spomin, e-spomenik: https://charonsferry.com/
– ASCE (Association of significant cemeteries in Europe) – Zveza evropsko pomembnih pokopališč: https://pp-mb.si/asce-en.aspx
– Dnevi dediščine evropskih pokopališč : https://www.significantcemeteries.org/2024/01/wdec-2024-environmental-sustainability-and-climate-change.html
Sporočilo sta pripravila Gaja Lašič in Miro Mihec iz Društva VGC Maribor, so.p. (Večgeneracijski center Maribor).
Foto: Gerhard Angleitner in Miro Mihec
vitaFIT
Dodaj komentar