Po dobrem letu bivanja v hiši lahko mirno rečem, da je hiša izpolnila vsa moja pričakovanja glede porabe energije, udobja bivanja in zdrave klime.
Še več, izkazala se je tudi kot presenetljivo nezahtevna iz stališča regulacije temperature, saj zaradi dobre akumulacije toplote in z visoko izolativnostjo ovoja, tudi daljši izpadi električnega omrežja v najhujši zimi niso prinesli nobenih težav.
Odločitev za gradnjo zidane pasivne hiše je nastala kot posledica več različnih, deloma tudi naključnih dogodkov. Od vsega začetka sem želel zgraditi čim bolj energetsko varčno hišo, pri čemer naj bi ohranil tradicionalno obliko in izgled hiše. Osebno so mi tehnike in postopki zidanja z opeko blizu, zato je bila odločitev za zidano hišo sama po sebi umevna.
Seveda se je ob poplavi informacij o materialih, sistemih in rešitvah zataknilo že ob načrtovanju. Glavno pozornost sem namenjal debelini izolacije, pri čemer nisem pazil na rešitve detajlov, prezračevanja, itd. Šele napovedani razpisi Eko sklada so me vzpodbudili, da sem se obrnil na strokovnjake. Z znanjem in izkušnjami pri načrtovanju pasivnih hiš, smo skupaj projekt prevetrili, rešili detajle za minimizacijo toplotnih mostov, ter na novo sprojektirali strojne inštalacije ogrevanja in prezračevanja. Izbrali smo tudi ustrezne materiale tako, da je hiša ustrezala standardom pasivne hiše. Ob spoznavanju problemov in njihovih rešitev sem spoznal pomembnost celovitega načrtovanja hiše v fazi projektiranja.
Na začetku sem bil mnenja, da je sistem prezračevanja v hiši eden od nepotrebnih luksuznih stvari. Navsezadnje, koliko hiš dandanes pa ima prezračevanje in v vseh se normalno živi. Pozabljamo pa, da dandanes težko kupiš tako slaba okna, da ne bi tesnila. Tega se malokdo zaveda in investicija v nova okna je običajno prvi korak pri obnovi hiše ali stanovanja. Rezultat pa je zaradi nerešenih toplotnih mostov in nezadostnega zračenja prav hitro plesen, kar sem doživel tudi sam v prejšnjem stanovanju. Dodatni stroški zaradi vgraditve prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka so bili pokriti že s tem, da sem se odpovedal nekaterim dragim in tudi slabim rešitvam (npr. namesto drsne panoramske stene sem vgradil fiksno zasteklitev) in s tem poleg racionalizacije stroškov odstranil potencialno najbolj problematične komponente hiše.
Pomembna odločitev je bila izbira sistema opeke. Sam sem bil mnenja, da naj zid sam predstavlja le nosilno vlogo, fasada ustrezne debeline pa vlogo toplotne izolacije. Ključni faktor, ki je premaknil tehtnico k izbiri POROTHERM DRYFIX sistema so bile njegove toplotno izolacijske lastnosti, saj so omogočile dosego standarda pasivne hiše z debelino izolacije 20 cm, ki je bila mišljena že v samem začetku. Dodaten strošek zidu zaradi dražjega materiala pa se je pokril s prihrankom pri toplotni izolaciji, z izredno hitro in natančno gradnjo, ki je zahtevala bistveno manj ur dela, kot pri klasični zidavi z malto, cenejšimi rešitvami toplotnih mostov pri betonskih stebrih in vezeh ter vgradnjo oken, saj zaradi dobrih lastnosti opeke oken ni potrebno vgrajevati v izolacijski ovoj.
Rešitve toplotnih mostov so se v praksi izkazale že prvo zimo, ko smo hišo minimalno ogrevali na 12-15 °C, da so lahko pleskarji z izravnalno maso obdelali in zbrusili stene. Hiša je bila še brez fasadnega ovoja in pri zunanji temperaturi -10°C je bila kondenzacija po kotih, kjer se stikajo horizontalne in vertikalne vezi minimalna in ni ovirala pleskarjev pri delu.
Vsakdo lahko z neomejeno količino denarja zgradi super hišo. Umetnost pa je zgraditi hišo, ki bo bistveno boljša a cenovno primerljiva z navadno gradnjo. Ko je projekt do potankosti dodelan, se ga morajo izvajalci držati do pike. Pri izvajalcih sem naletel na različne odzive. Nekateri so novosti sprejeli lažje, nekateri težje. Vsekakor pa sem ugotovil to, da če bi se lotil zidave z nedovršenim projektom, lastnim znanjem, za katerega sem na začetku mislil, da ga imam dovolj, in medsebojno neusklajenimi nasveti mojstrov za posamezne sklope, bi naredil nepopravljivo napako.
Pri gradnji naše hiše so se v praksi izkazale vse prednosti, ki jih POROTHERM DRYFIX sistem nudi: čisto gradbišče, hitra in natančna gradnja ter enostavne prekinitve toplotnih mostov in nejeverni pogledi mimoidočih. Če povzamem, izbira opeke je bila bistveno enostavnejša od izbire barve fasade.
Marko Jankovec
Še nekaj podatkov o hiši
Hiša stoji na obrobju Ljubljanske kotline v smeri Polhovega Gradca. Hiša je zasnovana kot klasična dvokapnica s frčado na južni strani objekta. V pritličju so urejeni dnevno bivalni prostori s kuhinjo, kabinetom, kopalnico in tehničnimi prostori. V mansardi s kolenčnim zidom višine 1,6 m so spalni prostori s kopalnico.
Hiša je bila prvotno načrtovana kot dobra nizkoenergijska hiša, ker je investitor želel pridobiti nepovratna sredstva od Eko sklada je poiskal strokovnjake za pasivno gradnjo. Rezultat je pasivna hiša iz opeke POROTHERM PROFI zgrajena po sistemu Zelene gradnje, ki dosega vse osnovne standarde predpisane za pasivno gradnjo.
Aktualni podatki o gradnji so objavljeni na facebook.com (klasična pasivna gradnja).
vitaFIT
Nedavni Komentarji