fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

Gensko spremenjeni organizmi …

Kako naj vemo, da hrana, ki jo jemo, ni iz gensko spremenjenih organizmov?

… od ZDA preko EU do Ilirske Bistrice

ZDA je največja pridelovalka gensko spremenjenih (GS) rastlin v kmetijstvu in pridela  več kot polovico svetovnih GS poljščin. Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec GS semen. Hkrati trži pesticid Roundup, ki se prodaja skupaj s semeni. Prihodki podjetja naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9 milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS rastlin.  Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali kmete naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič večji,  je pa cena močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok.

Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin, a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom svetovne trgovinske organizacije nazadnje le popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU). Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA) še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena  EU politiki, neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo uvoz GS hrane.

V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno rastlino – koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države za širitev gojenja  GSO rastlin. Tudi v Sloveniji je ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti potrošniških in okoljevarstvenih organizacij proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih in občinah ter  na deset tisoč kmetijah. Francija je z gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008.

Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje – z izjemo ekoloških kmetij – živali krmijo zlasti z GS sojo, ki  jo uvažajo mešalnice krmil.  Slovenija je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč. Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da bodo v letošnjem letu po nujnem postopku  sprejeli zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta dve različici: oblikovanje odškodninskega  sklada ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni, da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar bodo npr.  ekološki kmetje v primeru  prenosa GS peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno, ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon, saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha kot so pričakovali – razen Monsantu.

Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih občin, med njimi:  Cerknica  dne 28.6.07, Koper  dne 19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07, Hrpelje-Kozina  dne 18.10.07, Pivka  dne 2.4.08…

Sama vidim razvoj bistriškega kmetijstva v  smeri čim bolj zdrave, neoporečne hrane.  Zato, ker je tako čiste zemlje in vode,  kot jo je najti v Sloveniji, v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana. Marsikatera občina v Sloveniji se tega zaveda!  Ne zapackajmo svojega okolja!

Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?

Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin v čokoladi, ki jih ni treba označiti.  Pri izdelkih živalskega izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno označiti, ali so bile živali krmljene z GSO.  Kontrolira se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini.  Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in izdelkov ter uvoza  skoraj nemogoče imeti vso hrano pod nadzorom.  Zaupam pa ekološki kontroli živil, ker  so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi v tujini.  Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide ali umetna gnojila, tako v pridelkih kot tudi na kmetiji sami,  mu nemudoma odvzamejo certifikat in se z tržno ekološko pridelavo ne more  več ukvarjati. Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke živali  ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati hrano naših otrok?

Kaj lahko naredimo sami?

Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez oznake »gensko spremenjena«  ali pa kupuje pri bližnjem kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.

Pomembno je, da se informiramo  in podvomimo  o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav nikomur ni mar ali bomo zboleli ali ne, pomemben je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo velike količine pesticidov od katerih ljudje zbolevajo, nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas, 21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In GSO.  Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj (www.itr.si)  lahko najdete povezavo za ogled filma Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na okolje.

Zaključek

V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih  civilizacij – tudi zaradi uničevanja okolja na prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo naučili nič.  Pomembno je le, da imajo elitni posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na račun zdravja otrok!  Otroci naj bi bili naše največje bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti ekološki prašiči ne smejo zauživati!

Avtorica besedila:

Tamara Urbanič

Viri in dodatne informacije:

Inštitut za trajnostni razvoj

Zveza potrošnikov Slovenije

knjiga Gensko spremenjena hrana, založba Didakta

revija Biodar št.3/2006

Kmečki glas št.7/2009

manuela

Prijava na novice

[recaptcha]