fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

8. del (Nevroprehana in čustva): Vpliv prehrane

Na portalu za zdravo in aktivno življenje objavljamo MINI VODNIK na temo “Nevroprehrana in pomembnost čustev skozi vsakdanje življenje” mlade raziskovalke Alexandre Blaži. Dva do tri krat na teden objavljamo en njen prispevek. Tukaj je 8. del vodnika z naslovom:

VPLIV PREHRANE NA ČUSTVA

V skladu z osnovnimi pravili prehranjevanja je treba v telo vnašati raznoliko hrano.

Za zdravo rast in razvoj telesa – v kar štejem tudi vsakodnevno obnavljanje (regeneracijo) telesa – potrebujemo raznoliko prehrano.

Narava je dala človeškemu telesu genialno orodje, ki zamenjuje in nadomešča stare celice z novimi/mladimi celicami.

Vnos vseh prehranskih sestavin v ustreznih količinah je osnovni predpogoj za zdravje in mladosten videz.

Ne obstaja torej neka pravilna beljakovinska dieta, saj enostranske diete ne dajejo vseh potrebnih makrohranil (sem poleg beljakovin spadajo tudi OH in maščobe – primerni odmerki le-teh!)

Priporočljivo je da, telo dobi 10% beljakovin, 60% ogljikovih hidratov in 30% iz maščob (vendar je tukaj trik – 30% kalorij iz maščob, kar je enako 1 čajni žlici oljčnega olja/masti!)

Enostranske diete tudi ne zagotavljajo zadostno količino mikrohranil: sem spadajo enzimi, vitamini in minerali, ki so potrebni, da se beljakovine, OH in maščobe s pravilnimi kemičnimi postopki pravilno absorbirajo v telo in izkoristijo za njegovo delovanje s čim manj škodljivimi stranskimi učinki.

Voda nam je potrebna v zadostnih količinah, da bi v telesu opravila svojo zaščitno vlogo, predvsem pri razstrupljanju omenjenih strupenih snovi, ki nastajajo v telesu.

Vlaknine iz sadja, zelenjave in polnovrednih žitaric imajo tudi pomembno vlogo pri presnavljanju hrane, pri pravilni peristaltiki in rednemu odvajanju snovi iz telesa.

Ciklične spremembe v telesu

Ob poznavanju ciklično ponavljajočih se sprememb v našem telesu, ki so pod vplivom hormonov in nevrotransmiterjev (ti pa pod zunanjimi vplivi) in s prilagajanjem naše prehrane tem običajnim nihajočim spremembam, lahko telo podpremo, da si bo pomagalo delovati kar najbolje in s čim manj škodljivih snovi.

Kadar te nastanejo, jih je treba čimprej izločiti in na tak način ohraniti čim dalj časa mladosten videz.

Kar je tukaj manj znano, je fiziologija človeških čustev, ki so lastna vsem živim bitjem.

Tudi živali gredo v določenem stanju duha iskat določeno hrano, ki bo nahranila prav občutke, ki jih ta živa bitja ta trenutek doživljajo.

A kot so občutki, ki jih doživljamo, raznoliki, je jasno, da mora biti raznolika tudi prehrana.

Zajtrk: Dan bi se moral začeti z mlečnimi proizvodi, ker zaradi zgodnjega bujenja občutimo ”telesno jezo duše” (jeza je odvisna predvsem od zaužite hrane prejšnji večer, če namesto počitka telo mora biti v stanju prebavljanja zaužite hrane).

Kadar spimo dlje časa in ko smo dobro naspani, je pametno dodati k mleku ogljikove hidrate.

Najbolj primerna ura za jutranji obrok je 9.00,  najbolj primerna hrana pa so žitarice v mleku, jogurtu ali kefirju z dodatkom sadja (še posebej zdravo je jagodičevje), pa tudi med je odlično naravno sladilo.

Kosilo: Ko se približujemo poldnevu, ”jutranja jeza” odstopi mesto dopoldanski prevladi žalosti, zaradi česar je treba v možganih povišati raven serotonina z uživanjem ogljikovih hidratov.

Sem spadajo živila kot so riž, krompir, stročnice, kruh, testenine in pecivo.

Primerna ura za kosilo je med 11. in 15.00!

Kosilo je visoko energetska hrana, ki ustreza našemu telesu kot našim možganom in nas bo pripravila na preostanek dneva.

Večerja: Ko ure tečejo, napoči popoldan in naš duh zaplava v telesno popoldansko tesnobo in brezvoljnost ( spet odvisno od vnosa hrane in količine le-te), ki se ji lahko zoperstavimo z beljakovinskim obrokom.

Zato zgodaj popoldne izbiramo hrano, ki vzpodbuja nastajanje serotonina, s katerim se izboljša naše počutje.

V to skupino spadajo ribe in belo meso ( puran, piščanec, teletina in jagnjetina).

Pozno popoldne nas lahko poleg brezvoljnosti preganja tudi zaspanost, katero lahko preženemo z zaužitjem rdečega mesa, ki daje energijo in voljo!

Vendar pa priloga mora biti na zelenjavni osnovi ( blitva, špinača, beluši, cvetača, zelje in brokoli), saj ljudje pogosto delajo napako in zraven beljakovinskih obrokov jedo O.H.

To je pomembno zato, ker proti večeru naše občutje prehaja v srečo in naše telo v fazo mirovanja, saj možgani ne potrebujejo več energije , da bi nas držali v pogonu.

Telo namreč proizvaja hormone za rast, izgradnjo in obnavljanje telesa, temu je namenjen naš nočni počitek, za katerega ne potrebuje energije!

Če jo dobi, se le-ta pretvori v maščobne obloge, zato so našemu telesu in duši v tem delu dneva potrebni vitamini in minerali, ki jih dobimo v zelenjavi in sadju (majhne količine , saj sadje vsebuje fruktozo).

Piše: Alexandra Blaži

Viri besedila: Nevroprehrana (mag. sc. Sandi Krstič, dr.med.)

Viri slik: PublicDomainPictures from Pixabay, 旭刚 史 from Pixabay https://commons.wikimedia.org, Free-Photos from Pixabay.

vitaFIT

Dodaj komentar

Prijava na novice

[recaptcha]