fbpx
VITAFIT - portal za zdravo in aktivno življenje

25. del (Nevroprehrana in čustva): VEDNO PRIPRAVLJENI NA SREČO

Na portalu za zdravo in aktivno življenje objavljamo VODNIK na temo “NEVROPREHRANA IN POMEMBNOST ČUSTEV SKOZI VSAKDANJE ŽIVLJENJE” mlade raziskovalke Alexandre Blaži. Dva do tri krat na teden objavljamo en njen prispevek. Pred vami je 25. del vodnika z naslovom:

Vedno pripravljeni na srečo

Poleg vpliva hrane na naša čustva, poznamo tudi antidepresive, s pomočjo katerih se lahko pospeši vračanje vedrih pogledov na življenje (pod zdravniškim nadzorom seveda).

Sreča, to je zdravje! V stanju dobrega počutja se v telesu sproščajo kemične snovi, ki pozitivno učinkujejo na človekov organizem. Le-te delujejo proti stresu in bolečinam, sproščajo mišice in povečajo navdušenje, poleg tega pa prek kortizola pospešujejo nastajanje belih krvničk, ki so steber imunskega sistema.

Analiza mladih vdov je pokazala, da se pri njih v šestih mesecih žalovanja poveča število primerov infekcij in raka v primerjavi s preostalo populacijo.

Razlaga: depresija zaradi žalovanja zmanjšuje obrambne sposobnosti organizma.

Sreča pospešuje izločanje hormonov rasti in spolnih hormonov, zmanjšuje tveganje za visok tlak in tako je sklep: sreča ni samo prijetna, temveč je telesu in možganom celo potrebna!

Zdravilna moč šentjanževke

Šentjanževka je trajna zel, katere pozitivne lastnosti so cenile že naše prababice, ki so iz rumenih cvetov pripravljale blagodejno olje in zdravilne čaje.

Poleg blaženja vnetij, krčev in lajšanja opeklin, se rastlina ponaša zlasti kot naravno antidepresivno sredstvo.

Izvlečki rastline dokazano delujejo pomirjujoče, odpravljajo tesnobo, potrtost, brezvoljnost in malodušje ter povečujejo telesno zmogljivost in voljo do dela.

Šentjanževka pomaga pri migrenskih glavobolih, bolečinah ki jih izzove išias, znižuje krvni tlak, ob zunanji uporabi pa pospešuje celjenje ran.

Način prehranjevanja in pomembnost obrokov čez dan

Zapleteni kemični postopki v možganih so pomembni; brez njih ne moremo doseči sreče. Da bi se pa postopki odvijali, potrebujemo energijo (vsak dan). Ker ima človeško telo omejene sposobnosti za vzdrževanje stalne ravni glukoze ali energentov, ki jih porabljajo naši možgani, prihaja do hipoglikemije oziroma do znižanja ravni glukoze v krvi in posledično v možganih, če je razmak med dvema obrokoma prevelik.

Če stroj (možgani) nima pogonskega goriva (glukoza), ne more opravljati svoje vloge kot v primeru, če bi imel optimalne pogoje.

To je najbolj enostaven dokaz, da hrana vpliva na naše občutke; namreč ko možgani nimajo energije (ki prihaja s hrano), pride do zaspanosti, utrujenosti, onemoglosti, nezbranosti in posledično do zmanjšanja kakovosti življenja.

Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, ki se ga zelo rado in pogosto preskoči. Možgane je treba hraniti redno, pogosto in v čim manjših obrokih skozi ves dan, da bi jim zagotovili stalen dotok energije.

Naslednjič: BARVE ČUSTEV

Piše: Alexandra Blaži

Viri besedil:

  • Nevroprehrana (mag. sc. Sandi Krstič, dr.med.)

Viri slik:

vitaFIT

Dodaj komentar

Prijava na novice

[recaptcha]