1. avgusta je bila pred 120 leti na podlagi zakona ustanovljena prva bolniška blagajna na Slovenskem. Zaradi zgodovinske pomembnosti velja ta dan za pomemben mejnik in začetek izvajanja zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem.
Ustanovitev prve bolniške blagajne predstavlja nadaljevanje večstoletnih prizadevanj za organizirano skrb družbe za zdravje in socialno varnost vseh njenih članov. Prehojena pot ni bila lahka. Zdravstveno zavarovanje je bilo sprva omejeno na določen poklic, gospodarsko panogo ali celo zgolj na podjetje, mnogi delavci so uživali neznatne pravice ali pa sploh niso imeli možnosti zdravstvenega zavarovanja. Skromne začetke je navdihovalo temeljno poslanstvo zdravstvenega zavarovanja, ki se je odražalo v solidarnostni pomoči ljudem v nesreči, onemoglim in bolnim. Že pred industrializacijo so poskušali tveganja pred poškodbami in boleznijo zmanjšati z ustanavljanjem stanovskih združenj rudarji, topilniški delavci, železničarji, ribiči, obrtniki in trgovci, ki so vplačevali v skupne sklade, tako imenovana podporna društva in bratovske skladnice. V tem so začetki delavskega zavarovanja, ki na svojevrsten način izkazujejo, kako sta se delodajalec in delavec sporazumela, da je potrebno delavcu z zdravstvenim zavarovanjem zagotoviti ustrezno socialno varnost v času bolezni in poškodbe. Pred 120 leti se je tega zavedla tudi država, tedanja avstro-ogrska monarhija, ki je izdala zakon, ki je predpisal ustanovitev bolniških blagajn, s čimer je dejavno podprla idejo, da je moč storilnost povečati in kakovost opravljenega dela izboljšati tudi in predvsem z boljšim zdravstvenim stanjem delavcev. Osnovna ideja zakona je bila, da so stroški bolezni in poškodb delavca pri delu sestavni del stroškov dela, zato sta si jih dolžna v določenem razmerju deliti delodajalec in delojemalec. To spoznanje in pozitivna tradicija samoorganiziranja delavcev v bratovske skladnice je pripomoglo k ozaveščanju takratne celotne družbe, da je potrebno zdravstveno zavarovanje organizirati po načelu solidarnosti kot obvezno za vse delavce, njihove družinske člane in kasneje tudi za brezposelne. V obdobju do danes je zdravstveno zavarovanje v Sloveniji doživelo številne spremembe, katerih najpomembnejša skupna značilnost je bila nenehna širitev kroga zavarovanih oseb na vse prebivalce, s čimer smo med leti 1971 in 1980 v zavarovalno shemo končno vključili celotno prebivalstvo.
Danes smo vsi prebivalci Slovenije obvezno in pod enakimi pogoji vključeni v zdravstveno zavarovanje, za kar od leta 1992 dalje skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
ZZZS ima danes jasno predstavo o svojem poslanstvu, ki ga upravičeno primerjamo s poslanstvom nekdanjih bolniških blagajn, to je izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelih solidarnosti in univerzalne dostopnosti do pravic vseh v zavarovanje vključenih oseb, s čimer zagotavlja zdravstveno varnost vsem prebivalcem Slovenije. Z razvojno vizijo se je ZZZS zavezal, da deluje v interesu zavarovanih oseb po boljšem zdravju, boljši dostopnosti, večji izbiri in kakovosti zdravstvene oskrbe.
Častitljivo obletnico bo ZZZS obeležil s slavnostno prireditvijo
v petek, 18. septembra 2009 ob 15. uri v Jakopičevi dvorani,
na sedežu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24 v Ljubljani
vitaFIT
Nedavni Komentarji