Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi – odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo – tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar-tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih …
V današnjem svetu je trg zasičen z igračami, ki so dobre, vzgojne, ekološke, … Postavlja se vprašanje, ali so to res dobre, vzgojne, ekološke igrače za naše otroke?
»Dobra« igrača zame osebno kot waldorfsko učiteljico je igrača, narejena iz naravnih materialov , okolju prijazna, pobarvana z naravnimi barvami ter ročno izdelana. Kaj še?
Preprosto oblikovana, enostavna, spodbuja otrokovo domišljijo in jo otrok lahko uporablja v različne namene. Biti mora »lepa« na pogled, saj s tem prispeva k razvijanju občutka za lepoto, estetsko zavest in spoštovanje.
S tem, ko otroci uporabljajo predmete, ki niso natančno in dokončno oblikovani in lahko postanejo več kot en predmet, damo otrokovi domišljiji prosto pot. Naravni materiali se lahko spremenijo v nešteto predmetov. Kosi lesa lahko postanejo hrana, telefon, likalnik, volan ali kaj drugega. Kosi svile postanejo krila in tančice, …. Volnen pleten trak postane polž, cesta,…
Poleg izdelanih igrač se otroci lahko igrajo še s kamenčki, školjkami, storži, polžjimi hišicami, pobarvanimi kosi lesa, vodo, peskom, skratka, z vsem, kar najdemo v naravi.
Charlotte Buhler, nemška psihologinja, ena izmed ustanoviteljev »razvojne psihologije« pravi, da je peskovnik za otroka prav tako pomemben kot kos kruha.
Igrače, ki so delno izpopolnjene, služijo več namenom, saj domišljija nadomesti manjkajoče. Te igrače pomenijo otroku več, saj uporabi domišljijo.
Če vzamemo na primer na eni strani do podrobnosti izdelane plastične punčke s sintetičnimi lasmi ter na drugi strani punčko iz blaga, polnjeno z volno ter ročno izdelano. Pomislimo na mehkobo, toplino ter tip. Katera deluje bolj pomirjujoče ter blagodejno na majhnega otroka?
Punčka, izdelana iz plastike, ima ves čas na obrazu en sam izraz in to običajno nasmeh. Punčka, izdelana iz naravnih materialov, pa ima minimalne obrazne poteze ali je celo brez njih. Njen namen je, da spodbudi otrokovo domišljijo ter njegovo notranjo predstavo in sposobnosti. Težko si predstavljamo, da plastična punčka spodbuja otrokovo doživljanje sveta, saj vemo, da se v običajnem življenju tudi jočemo, ne samo smejemo. Otroci pa želijo posnemati resnično življenje. Zanje je to domišljija in resničnost hkrati.
Otrok mora imeti svobodo, da počne, kar hoče, da ne posegamo v njegovo igro ter mu ne razlagamo, kako se naj igra. S tem slabimo njegovo voljo. Igra pomeni, da otrok sam kreativno ustvarja, ne da mu mi vsiljujemo »našo« igro. Igrati se pomeni biti aktiven, kreativen, da zmore sam oblikovati.
Ko se otrok igra pri eni igri, mu moramo pustiti in se zavedati, da ko nam postane dolgčas, da otroku ne damo nekaj drugega, pa spet nekaj drugega in se potem čuditi, ko imajo otroci težave s koncentracijo.
Kot waldorfska učiteljica se zavedam, da otroci nevede posnemajo moje geste, zato se trudim, da se ob tem igrajo in učijo. Po pouku pometem razred in poskrbim, da je vedno vse na svojem mestu, estetsko oblikovano. Vse to z mislijo, da so to otroci, ki srkajo in da jim s tem omogočam zgraditi resnično življenje, kot tudi sposobnosti, da se bodo znali spoprijeti z življenjem.
Primerne igrače glede na leta:
– od rojstva do enega leta
Majhni, pobrušeni, z voskom povoščeni koščki lesa, svilene krpice, žogice iz filca ali volne.
Otroci se igrajo drug mimo drugega, s svojimi rokami, nogami, stopala si dajejo v usta, čisto majhni poskušajo dvigniti glavo, ko ležijo na trebuhu,… veliko se ukvarjajo s svojim telesom. To njihovo igro moramo spoštovati, jim dati čas in prostor za to. Ni jih potrebno imeti stalno na rokah. Zelo radi imajo svilen košček blaga, da skrijejo obraz in ga nato ponovno pokažejo.
– od enega do treh let
Lonci, pokrovke, žlice, kuhalnice,različni kosi lesa, lesene lopatice,kostanji, lesen konjiček, ki se ziba, robčki, tulci, lesen voziček, lutke z vozli.
Kose lesa lahko imamo v košarah in jih otroci uporabijo za gradnjo stolpov. Zvit prtiček jim predstavlja človeka. Lonce, pokrovke, žlice, pokrovke uporabljajo za igranje na »bobne«.
– od treh do petih let
Stoli, mize, stojala, školjke, kamni, storži, lutke, trakci, ščipalke, palice.
Otroci se že igrajo v skupini. Nekaj doživijo in potem se čez dan ali dva o tem igrajo. Pri igri uporabljajo stojala, mize. S stoli gradijo, se igrajo trgovino. Za obteževanje lahko uporabijo blazinice, polnjene s fižolom ali peskom.
– od pet do sedem let
Enake igrače, krpe, stojala. Otroci imajo sedaj drugačen odnos do igre.
Od pet do sedem let si že znajo narediti notranjo sliko in jo razviti. To pomeni, da se igrajo to, kar pride iz njihove notranjosti.
Nenazadnje, ko kupujete igračo, se vprašajte:
– Je iz naravnih materialov?
– Ali je estetsko oblikovana?
– Spodbuja otrokovo domišljijo in njen razvoj?
Suzana Mihec, waldorfska učiteljica
vitaFIT
Nedavni Komentarji